znanost 12.12.2016 14:37

Pahor bo vročil nova odlikovanja za kulturo in znanost

Ljubljana, 12. decembra - Predsednik republike Borut Pahor bo danes z redom za zasluge odlikoval revijo Acta Carsologica. Medalje za zasluge pa bo vročil Urški Gallos, Živi Gruden, Luigii Negro, Ignaciju Vojetu in Zinki Zorko. Odlikovanja bo podelil na slovesnosti v predsedniški palači.

Ljubljana, Predsedniška palača.
Predsednik republike Borut Pahor.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Revija Acta Carsologica bo z redom za zasluge odlikovana za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu.

Medaljo za zasluge bo Urška Gallos dobila za prispevek h kulturni izmenjavi slovenske in madžarske literature ter zbliževanju duhovnega prostora obeh sosednjih narodov. Živa Gruden in Luigia Negro bosta enako odlikovanje prejeli za prispevek k utrjevanju slovenske identitete v Benečiji oziroma Reziji.

Ignacij Vojetu bo z medaljo za zasluge odlikovan za življenjski prispevek k razvoju slovenskega zgodovinopisja in zasluge pri uveljavljanju ugleda Slovenije na kulturnem in znanstvenem področju, Zinka Zorko pa za izjemen prispevek k slovenski dialektologiji in utrjevanje mednarodnega ugleda slavistike, so sporočili iz urada predsednika republike.

Kot piše v obrazložitvi reda za zasluge, je Acta carsologica vodilna krasoslovna revija na svetu. Izhajati je začela pred 60 leti, ko so člani Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni v svoji reviji poročali o svojem delu. Pozneje so se jim pridružili še drugi poznavalci krasa. Objavljali so ugotovitve raziskovanj notranjskega in primorskega krasa, Cerkniškega jezera z okolico, geološka kartiranja ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico, študije jamskih sedimentov in drugo.

V 80. in 90. letih minulega stoletja je revija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti, v njej so začeli objavljati znanstveniki z vsega sveta. Danes je Acta carsologica revija z mednarodno vsebino, mednarodnim značajem in mednarodnim uredniškim odborom. Med avtorji so vodilne svetovne avtoritete v krasoslovju in med njimi se visoko uvrščajo slovenski strokovnjaki.

Urška Gallos, ki prejme medaljo za zasluge, kot piše v obrazložitvi, pomembno povezuje slovensko in madžarsko kulturo. Že dolgo deluje v književnih krogih obeh držav in sodeluje pri snovanju slovenskih kulturnih prireditev na Madžarskem, hkrati pa išče priložnosti za boljšo prepoznavnost madžarske književnosti v Sloveniji. Sodeluje pri organizaciji festivala Vilenica in skrbi, da je cenjen tudi na Madžarskem. V madžarščino je prevedla dela znamenitih slovenskih književnikov, za kar je prejela več nagrad, med drugim Lavrinovo diplomo za življenjsko delo. Za prevode Vitomila Zupana, Cirila Kosmača in Draga Jančarja v madžarščino je prejela nagrado založbe Evropa, za prevod radijske igre Milana Jesiha pa nagrado madžarskega radia.

Luigia Negro je nosilka slovenstva v Reziji, so zapisali v obrazložitvi. Že od leta 1990 deluje v Zvezi slovenskih kulturnih društev v Reziji, kjer daje pobude za različne kulturne prireditve, 14 let je bila predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum. Vodi društvo Muzej rezijanskih ljudi, piše članke za slovenske časopise v zamejstvu ter sodeluje pri pripravi slovenskih tedenskih radijskih oddaj, kot sta Te rozajanski glas in Okno na Benečijo. Skoraj desetletje je bila občinska svetovalka v Reziji, kjer je skrbela za občinsko knjižnico. Bila je tajnica lokalnega turističnega društva in kot pobudnica tudi sodelavka v projektu Spoznati Rezijo od leta 1991. Od leta 2009 je predsednica slovenske krovne organizacije SKGZ za Videmsko pokrajino.

Zaslužni profesor Ignacij Voje sodi med najuglednejša imena slovenskega zgodovinopisja. Njegov življenjski opus, v katerem se je posvetil srednjeveški in zgodnji novoveški zgodovini Slovenije in jugovzhodne Evrope, je neprecenljiv prispevek k skupnemu zgodovinskemu znanju o slovenski preteklosti in njeni prepletenosti z zgodovino jugovzhodne Evrope. V svojem delu se je osredotočil predvsem na področji osmanske in dubrovniške zgodovine, proučeval je arhivske vire v katoliškem in pravoslavnem svetu ter kot edini slovenski zgodovinar tudi v turških virih. Proučeval je tudi celjske grofe, piše v obrazložitvi medalje za zasluge.

Zinka Zorko, zaslužna profesorica Univerze v Mariboru in redna članica SAZU, je danes najboljša poznavalka slovenskih koroških, štajerskih in panonskih narečij in govorov. Sodi v generacijo slovenskih slavistov, ki so utrdili temelje slovenske dialektologije. Svoja raziskovanja je usmerila tudi na druga narečna območja. Pomembna novost so bile njene raziskave medsebojnega vpliva posameznih ravni narečij v stiku s knjižno normo ter nemščino, madžarščino in hrvaško kajkavščino v 19. in 20. stoletju. Njeno delo je najboljši prikaz vitalnosti slovenske znanosti, ki odmeva tudi v mednarodnem prostoru, obenem pa dokaz enakovrednosti slovenščine kot jezika svetovne znanosti, piše v obrazložitvi odlikovanja.