znanost 20.12.2016 8:15

Slovenski znanstveniki pozdravljajo pridruženo članstvo Slovenije v Cernu

pripravil Matej Luzar

Ženeva, 20. decembra - Podpis sporazuma med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) o podelitvi statusa pridružene članice je še posebej dobrodošla novica za slovenske znanstvenike, ki delajo v Cernu. Med glavnimi prednostmi izpostavljajo boljše raziskovalne možnosti in priložnosti, ki se odpirajo slovenskemu gospodarstvu.

Švica, Ženeva.
Cern.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Slovenska znanstvena skupnost si od podpisa sporazuma po besedah vodje slovenske ekipe na detektorju ATLAS Marka Mikuža v prvi vrsti obeta legalizacijo statusa, ki ga ima Slovenija v Cernu že več kot sedem let, in priložnost za celotno slovensko družbo, da od Cerna dobi nekaj nazaj.

Slovensko gospodarstvo po mnenju znanstvenikov od Cerna doslej ni imelo veliko, odslej pa bo lahko priložnosti poiskalo tudi v tem osrednjem svetovnem laboratoriju za fiziko delcev. Kot je dejal Andrej Gorišek, bodo slovenska podjetja lažje podpisovala pogodbe s Cernom.

"Tu gre za neke vrste javni razpis, na katerega se lahko prijavijo različna podjetja. Če podjetje ne prihaja iz države članice, je pred njim bistveno več preprek. Treba je na nek način dokazati, da v državah članicah ni primernega podjetja za izvedbo naloge iz določenega razpisa," je pojasnil Gorišek.

Marko Petrič je v Cernu dobri dve leti. Pri svojem delu preučuje možnosti, ki jih prinaša linearni pospeševalnik delcev. Krožni pospeševalnik delcev v Cernu namreč že obstaja, trenutno pa znanstveniki raziskujejo še njegovo linearno različico. V osnovi gre za dolgo širokocevno kompozicijo, ki bi se raztezala pod gorovjem Jura na meji med Švico in Francijo.

"Posebnost tega tipa pospeševalnika je, da se pri njem uporabljata dva žarka. Najprej pospešimo en žarek ter s tem ustvarimo zelo visoko intenziteto in nizko energijo. Nato ga v cevi na drugi strani upočasnimo, odvzamemo energijo, jo prenesemo nazaj na prvo cev in pospešimo en nizkointenzitetni žarek na visoko energijo. To omogoča na zelo kratki razdalji ustvariti zelo velik pospešek, kar z drugimi tehnologijami ni tako lahko," je pojasnil Petrič in pokazal že enega prvih prototipov pospeševalnikovega modula.

Na drugi strani prostora, ki je le eden od številnih v obsežnem kompleksu Cerna, je predstavljena pomanjšana maketa detektorja, s katerim lahko med drugim izmerijo učinek poskusa. Kot poudarja Petrič, je sicer vedno mogoče, da določena delovna skupina pri svojem projektu ne najde ničesar oprijemljivega, a so raziskave v vsakem primeru koristne. Pri linearnem pospeševalniku sta najbolj verjetna dva možna projekta izgradnje in na enem od teh dela tudi Petrič.

S pridružitvijo Cernu se obetajo tudi boljše možnosti za popularizacijo znanosti med mladimi, saj bodo njegova vrata med drugim odprta za slovenske učitelje in posledično tudi učence. Prvi korak so slovenski znanstveniki naredili že na dan podpisa sporazuma, ko so s Cernom virtualno povezali ljubljansko Gimnazijo Bežigrad, pri čemer je dijake iz Ženeve nagovorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

"V Cernu je na voljo več programov za učitelje, ki pa so dostopni samo državam članicam. Odslej bodo lahko tudi srednješolski učitelji fizike poleti, ko bodo imeli čas, prišli za izobraževanje o fiziki osnovnih delcev oziroma kako podajati dijakom fiziko osnovnih delcev," je pojasnil Gorišek.

Čeprav v Cernu deluje le nekaj slovenskih znanstvenikov, je Cern Slovencem že dvakrat zaupal funkcijo koordinatorja. Pri tem slovenski znanstveniki posebej veliko prispevajo na področju vzpostavljanja informacijske strukture za detektorje.

Andrej Filipčič koordinira računske centre ter dejavnosti na področju obdelave podatkov in računskih simulacij. Kot je pojasnil, detektor med obratovanjem obdela ogromno količino podatkov, ki jih ni mogoče vseh zapisati. Poseben sistem zmanjša količino podatkov na način, da so vse ključne informacije ohranjene. Priznava, da je znanost laični javnosti včasih težje razumljiva, kar pa bi se po njegovem mnenju lahko spremenilo tudi s članstvom Slovenije, ki bi raziskovalno delo približalo sleherniku.

Cern je po Petričevih besedah mesto v malem in glede na raznovrstno infrastrukturo je temu res težko oporekati. "Tu narodnost ne igra posebne vloge, štejejo želja po raziskovanju, medsebojnem sodelovanju in odkrivanju novega. Javnost še vedno prepogosto misli, da tukaj delamo jedrske poskuse, a to seveda nikakor ne drži. Cern se je strogo distanciral od vojaške tehnologije, kar je koristno tudi zaradi tega, ker lahko dognanja takoj uporabimo, ne da bi jih morali določen čas ohranjati v tajnosti," poudarja Petrič.

Makovec Brenčičeva je v Ženevi z generalno direktorico Cerna Fabiolo Gianotti v petek podpisala sporazum o podelitvi statusa pridružene članice v Cernu. Po pridobitvi statusa pridružene članice bo država v petih letih postala polnopravna članica. Petletno obdobje velja skladno s sporazumom med vlado in Cernom za predfazo k članstvu in predstavlja standardno obliko protokola pri novih članicah. Sporazum o podelitvi statusa pridružene članice bo v formalno veljavo dobil s sprejetjem v DZ, ki mora sprejeti zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma.