Zdravljenje z matičnimi celicami bo temeljno spremenilo medicino

Matične oziroma izvorne celice imajo sposobnost, da se razvijejo v katero koli celico. To pomeni, da lahko zamenjujejo stare, poškodovane celice tkiv in organov, kar jih dela zelo zanimive za medicino. Zdravljenje z matičnimi celicami ima po besedah Mingerja ogromen terapevtski potencial, trenutno pa se že uporabljajo za zdravljenje Parkinsonove bolezni, bolezni srca, zdravljenje raka, mehanske poškodbe tkiv in organov itd.

Minger se je v svojem predavanju osredotočil na novosti v že tako novem področju celičnih terapij in regenerativne medicine za različne bolezni. V prihodnje bodo po oceni Mingerja med drugim v ospredju teme, kot so inovativno zdravljenje raka s t.i. T-celicami, diagnostika mikrobioma, implantacija elektronsko-bioloških vmesnikov, možganski vsadki in biotisk.

Kot je pojasnil, v mnogih primerih matične celice ne bodo delovale, zato je potrebno razmišljati tudi o 3D-tiskanju tkiv. Pri celičnem zdravljenju srca se matične celice pogosto denimo ne integrirajo dobro z električno aktivnostjo srca, zato lahko povzročajo aritmijo. S pomočjo posebnega srčnega tkiva, ki ga umestijo na poškodovani del, pa je celice veliko lažje integrirati v aktivnost srca. Pomemben razlog za 3D-tiskanje organov pa je tudi pomanjkanje organov za presaditev.

Eden izmed pomembnih tehnoloških izzivov na tem področju bo izdelava zmogljivih 3D-tiskalnikov, ki bodo tkivo natisnili dovolj hitro, ne da bi ga pri tem poškodovali. V daljni prihodnosti bi tako po mnenju Mingerja lahko tiskali ledvica, jetra, 3D-tisk pa bi lahko uporabljali tudi za rekonstrukcijo obraza.

Minger je velik strokovnjak na področju matičnih celic in je bil eden vodilnih na področju dela z matičnimi celicami v Veliki Britaniji. Po podatkih raziskave Svetovnega kongresa o matičnih celicah in regenerativni medicini iz leta 2013 se Minger uvršča na 16. mesto na lestvici 50 najvplivnejših oseb na področju matičnih celic.

Bil je eden prvih raziskovalcev v Veliki Britaniji, ki je delal z matičnimi celicami ter pridobil dovoljenje za uporabo hibridov - mešanice kravje jajčne celice in humanega jedra somatske celice, - za raziskovalne namene. S pomočjo vstavljanja pluripotentnih človeških celic v živalske zarodke bi po besedah Mingerja lahko gojili človeško tkivo oz. organe v živalih.

Ta postopek je kasneje zamenjalo odkritje postopka za nastanek inducirane pluripotentne matične celice, za katerega je japonski raziskovalec Shinya Yamanaka leta 2012 prejel Nobelovo nagrado.

Minger je doktoriral leta 1992 na Albert Einstein College of Medicine v New Yorku. Po zaključku podoktorskega izobraževanja se je preselil v Veliko Britanijo, kjer je delal kot predavatelj biomolekularne znanosti ter kasneje biologije matičnih celic na londonski fakulteti King's College. Od leta 2002 je vodil laboratorij za biologijo matičnih celic, dokler se ni leta 2009 pridružil hčerinskemu podjetju ameriške multinacionalke General Electric - GE Healthcare.

Štiri leta pozneje je postal glavni znanstvenik za celično znanost na GE Healthcare Life Sciences, kjer je bil zadolžen za dolgoročno globalno raziskovalno strategijo. Trenutno s podjetjem sodeluje kot višji svetovalec za področje celične znanosti in regenerativne medicine, hkrati pa je tudi direktor podjetja SLM Blue Skies Innovations.