znanost 20.1.2017 9:30

Na ZRC SAZU razpravljali o ugledu znanosti v javnosti

Ljubljana, 20. januarja - Na Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je v četrtek potekal javni posvet o ugledu znanosti v javnosti, ki ga je organiziral časopis za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Na posvetu so predstavniki znanstvene in akademske sfere, medijev ter politike z različnih zornih kotov premislili vprašanje zaupanja javnosti v znanost, znanstvenike in profesorje.

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Poslanec ZL Luka Mesec.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Novinarka Radia Slovenija Maja Ratej.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Profesorica prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Janja Hojnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Atrij ZRC.
Javni posvet o ugledu znanosti v javnosti.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Eno od izhodišč posveta je predstavljala nedavno objavljena raziskava podjetja Valicon Ogledalo Slovenije, v kateri so bili znanstveniki po stopnji zaupanja, ki ga imajo v javnosti, umeščeni na drugo mesto, takoj za gasilci. Bistveno nižje kot znanstveniki (60-odstotno zaupanje) pa so bili na lestvici univerzitetni profesorji (le 5-odstotno zaupanje), čeprav gre v obeh primerih večinoma za iste ljudi.

Na četrtkovi razpravi v atriju ZRC SAZU so se udeleženci spraševali, od kod takšna razlika, ali gre za napačne predstave, ki jih ima slovenska javnost, ali pa rezultati predstavljajo resno krizo javnega zaupanja v akademsko sfero.

Kot je uvodoma dejal fizik in filozof ter predstavnik Kvarkadabre Sašo Dolenc, univerze opravljajo razmeroma pomembno družbeno funkcijo, zato nizka stopnja zaupanja v univerzitetne profesorje predstavlja resen problem, ki se širi tudi na nazive, ki jih univerze podeljujejo. Med vzroki za zmanjševanje zaupanja v akademsko sfero so po mnenju Dolenca tudi posamezniki, ki v javnosti nastopajo kot predstavniki stroke, a jih pogosto prevzamejo osebne preference in prepričanja.

Problem pa je po njegovem mnenju tudi ta, da univerzitetniki ne zaupajo več lastni strokovni presoji, vse pomembne odločitve pa se prepušča algoritmom. Komisije za podeljevanje nazivov denimo le še preverjajo, če so podatki pravilno podani algoritmom, ki pa pogosto niso ustrezno zastavljeni, je ponazoril Dolenc.

Po mnenju novinarke in urednice na Valu 202 Maje Ratej povprečen Slovenec goji precejšnje spoštovanje do znanosti, po drugi strani pa je o tem področju izrazito nepoučen in odtujen. Kot je poudarila, je znanost preveč pomembna za družbo, da bi jo prepustili samo znanstvenikom in je ne bi spravljali v javnost.

Nizek ugled profesorjev pa je podobno kot direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh povezala z različnimi aferami, o katerih so v zadnjem obdobju poročali mediji, kar negativno vpliva na podobo akademske sfere v javnosti. Oba sta se strinjala tudi o tem, da je poleg razlaganja znanstvenih dosežkov javnost pomembno osveščati tudi o pomenu znanosti za družbo, kako znanost prispeva k temu, da boljše živimo.

Na neustrezen točkovni sistem na univerzi pa je opozoril poslanec državnega zbora Luka Mesec. Kot je dejal, se akademske skupnosti ne spodbuja, da bi ob znanosti proizvajala tudi poljudno znanost, da bi nagovarjala javnost, govorila o spoznanjih ipd. Opozoril je tudi na slab sistem kadrovanja ter spodletelo masifikacijo študija, katere posledica je množica brezposelnih diplomantov, tudi doktorantov, kar je po mnenju poslanca okrnilo ugled univerze.

Da znanstveniki izpuščajo veliko tem, na katere ne reagirajo ter s tem neuke spravljajo v dileme, je izpostavila Urša Opara Krašovec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Problematični pa se ji zdijo tudi pomanjkanje programov, ki bi opolnomočili mlade raziskovalce na začetku kariere, ter neposlušnost agencije in ministrstva za napake, ki jih sistem ima.

Pravnica Janja Hojnik z Univerze v Mariboru pa je dodala, da mora iskanje rešitev priti predvsem s strani znanosti, novinarji pa lahko ta opozorila pomagajo prenesti do javnosti in politike.

Razprava o ugledu znanosti v javnosti je potekala v okviru cikla Monitor etike v znanosti.