Slovenija #družba znanost 15.2.2017 17:48

Najnovejša dognanja o kakovosti zraka zbrana v študiji o virih črnega ogljika v Ljubljani

Ljubljana, 15. februarja - Eno izmed prizadevanj za boljši zrak v Ljubljani je nova študija o koncentracijah dušikovega dioksida in črnega ogljika v Ljubljani, katere ugotovitve so bile predstavljene danes. Čeprav avtorji potrjujejo že znano dejstvo, da je kakovost zraka v glavnem mestu slaba, naj stanje tudi zaradi angažmaja mestne občine ne bi bilo tako zaskrbljujoče.

Ljubljana, Okoljski center.
Predstavitev knjige o kakovosti zraka v Ljubljani in prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka v MOL.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Okoljski center.
Predstavitev knjige o kakovosti zraka v Ljubljani in prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka v MOL.
Predsednik Cipra Slovenija, društva za varstvo Alp Matej Ogrin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Okoljski center.
Predstavitev knjige o kakovosti zraka v Ljubljani in prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka v MOL.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Okoljski center.
Predstavitev knjige o kakovosti zraka v Ljubljani in prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka v MOL.
Predsednik Cipra Slovenija, društva za varstvo Alp Matej Ogrin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Okoljski center.
Predstavitev knjige o kakovosti zraka v Ljubljani in prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka v MOL.
Predsednik Cipra Slovenija, društva za varstvo Alp Matej Ogrin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Okoljski center.
Predstavitev knjige o kakovosti zraka v Ljubljani in prizadevanj za izboljšanje kakovosti zraka v MOL.
Predsednik Cipra Slovenija, društva za varstvo Alp Matej Ogrin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Študija Nitrogen Dioxide and Black Carbon Concentrations in Ljubljana, pod katero se podpisujejo Matej Ogrin, Katja Vintar Mally, Anton Planinšek, Asta Gregorič, Luka Drinovec in Griša Močnik, obravnava problematiko onesnaženosti zraka z vidika vpliva različnih virov na kakovost zraka. Avtorji so skozi raziskavo meritev koncentracij dušikovega dioksida in črnega ogljika v Ljubljani prikazali vpliv ustroja mest za širjenje in pojavljanje onesnaženega zraka.

Knjiga ponuja tudi izhodišča, ki bi jih bilo treba upoštevati tako pri načrtovanju razvoja mest kot pri oblikovanju prometnih politik. Njeno izdajo so podprli Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mestna občina Ljubljana (Mol), podjetje Aerosol in Univerza v Ljubljani.

Kot je na današnji predstavitvi v Ljubljani pojasnil eden izmed avtorjev, Luka Drinovec iz podjetja Aerosol, so, da bi raziskali vire črnega ogljika v ljubljanski kotlini, izvedli več merilnih kampanj. Pojasnil je, da črni ogljik oz. saje v zraku nastajajo pri nepopolnem izgorevanju, povzročajo pa globalno segrevanje ozračja in negativno vplivajo na zdravje ljudi. "Ljubljanska kotlina se spopada z razmeroma zelo onesnaženim zrakom," je opozoril.

Višje koncentracije črnega ogljika so prisotne pozimi. Največ k temu prispevajo kurjenje biomase in dizelski izpuhi oz. promet, je pojasnil Drinovec, a poudaril, da je velik vzrok onesnaženosti tudi lega Ljubljane. Zaradi zaprtosti v zatišno kotlino se tudi Ljubljančani po njegovih trditvah soočajo s slabšim zrakom kot na primer Parižani. "Onesnaževanje v Ljubljani ni toliko posledica slabih kurilnih naprav ali slabo vzdrževanih avtomobilov, največji vpliv ima meteorologija," je Drinovec povzel glavno ugotovitev iz raziskave.

V Ljubljani si uspešno prizadevajo za zmanjšanje onesnaženosti zraka, je ocenila vodja oddelka za varstvo okolja na Molu Nataša Jazbinšek Seršen. "Kakovost zraka je danes bistveno boljša kot pred desetletji," je dejala. Po njenem prepričanju so to med drugim dosegli z različnimi ukrepi s področja trajnostne energetike in trajnostne mobilnosti.

Postopno zapirajo središče Ljubljane za mestni promet, kjer imajo prednost pešci in kolesarji, tja pa smejo le električna vozila, kot so kavaliriji in lani uveden električni vlakec Urban, na boljšo kakovost zraka pa naj bi vplival tudi nov prometni režim na delu Slovenske ceste, je naštela Jazbinšek Seršenova. "Spodbujamo okoljsko cono in jo širimo," je poudarila in ob tem izpostavila kar nekaj zelenih ukrepov, ki jih je uvedla Mol in ki naj bi vplivali na čistejši zrak.

Tudi nevladne organizacije s svojim osveščanjem niso nepomembne. Kot je dejal Matej Ogrin iz Cipra Slovenija, društva za varstvo Alp, ki je sicer pripravilo današnji dogodek, ima civilna družba vlogo kritičnega opazovalca, ki obvešča, opazuje in opozarja ter pomembno vpliva na odločevalce.