znanost 15.2.2017 19:44

Na seji svetov za visoko šolstvo ter za znanost in tehnologijo predstavili izhodišča sistemske zakonodaje

Ljubljana, 15. februarja - Sveta za visoko šolstvo ter za znanost in tehnologijo sta se na današnji skupni seji seznanila s predlogom izhodišč nove sistemske zakonodaje v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. V razpravi je bilo slišati kar nekaj pripomb in predlogov k izhodiščem. Najbolj so nezadovoljni rektorji univerz, ki so obžalovali, da ni skupnega zakona.

Ljubljana.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Predlog izhodišč nove zakonodaje - zakonov o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter o visokem šolstvu - je članom obeh svetov predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Kot je dejala v izjavi po seji, so danes prvič predstavili predlog izhodišč obeh zakonov z namenom, da odprejo dialog, da si povedo, katera področja so še tista, ki morda niso dovolj definirana že v samih izhodiščih.

Ob tem se je zahvalila tako širši kot ožji delovni skupini, da so lahko na ministrstvu že sooblikovali pričujoči dokument. "Od tu naprej bomo odprli tudi javno razpravo za neko krajše obdobje, vendarle gre samo za izhodišča, v vmesnem času pa bi že počasi pripravljali tudi prve okvire za oba zakona," je pojasnila.

Zaenkrat na ministrstvu menijo, da je prav, da pripravijo oba zakona in še zakon o Nacionalni agenciji za kakovost visokega šolstva (Nakvis). A je v nadaljnji razpravi, kot je izpostavila, pomembno, da se znotraj obeh zakonov koherentno opredelijo skupna vsebinska področja.

"Kajti to tudi pomeni razvojni korak naprej v sodelovanju raziskovalnega in visokošolskega področja, še posebej med inštituti, univerzami in drugimi visokošolskimi zavodi," je dodala.

V razpravi je bilo namreč slišati kar nekaj pripomb, zlasti na izhodišča za zakon o visokem šolstvu. Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Žan Bokan je med med drugim opozoril na definicijo javne službe, v katero naj bi sodile vse dejavnosti, ki sledijo poslanstvu univerze, ne glede na vir financiranja, kar pomeni, da naj bi se tržna sredstva prelila v javno službo.

Izhodišča predvidevajo izstop zaposlenih iz javnega plačnega sistema, izginile so skoraj vse varovalke delovnega prava in zavarovanja pedagoškega normativa, je pripomnil predsednik sindikata ljubljanske univerze Gorazd Kovačič in član ožje delovne skupine sveta za visoko šolstvo.

Rektorji javnih univerz pa so obžalovali, da ni skupnega zakona, ki bi urejal obe področji za univerze in raziskovalne inštitute. Martin Čopič z ljubljanske univerze je opozoril še na nujnost etičnih norm.

"Ne bo nikakršnega nameravanega izstopa zaposlenih iz javnega sistema plačnega sistema. Pomembno je, da nastopamo trdno naprej s sistemom plač javnih uslužbencev in da zagotovimo fleksibilne možnosti nagrajevanja odličnih na obeh področjih," je odgovorila ministrica.

Dodala je, da bo ministrstvo na podlagi vseh pripomb iz današnje razprave pripravilo gradivo za javno razpravo, ki bo predvidoma v maju.