Podjetja #družba 15.3.2017 19:48

Na okrogli mizi o prednostih in pasteh sodelovalnega gospodarstva

Ljubljana, 15. marca - Sodelovalno gospodarstvo je trend, ki se mu v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, je pa treba paziti, da upoštevamo tako njegove pozitivne lastnosti kot tudi potencialne nevarnosti, je bilo slišati na današnji okrogli mizi v organizaciji Zavoda 14. Prinaša namreč možnost dodatnega zaslužka za vsakogar, a tudi tanko mejo s sivo ekonomijo.

Ljubljana, vlada.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na okrogli mizi, ki je potekala na ljubljanski fakulteti za upravo, uvodoma izpostavil, da pri urejanju področja sodelovalnega gospodarstva "reagiramo na spremembe, ki se že dogajajo". Pozitivne posledice, ki jih prinašajo, so zelo spodbudne, a je treba znati hkrati obvladovati tudi neželene.

Po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška gre pri slednjih predvsem za omejevanje sive ekonomije, a hkrati zakonodajni okvir, ki ga pripravljajo, ne sme omejevati razvojnega potenciala sodelovalnega gospodarstva. Počivalšek se je strinjal s Koprivnikarjem glede tega, da je takšno gospodarstvo že med nami, pri čemer je bil kritičen do prevelikega obotavljanja glede njegove institucionalne ureditve.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je prepričan, da transparentnostni vidik poslovanja pri sodelovalnem gospodarstvu v Sloveniji ni težava, saj sodobne digitalne tehnologije omogočajo visoko stopnjo sledljivosti. Opozoril pa je na nevarnost, da bi takšna oblika gospodarstva ljudi silila v opravljanje vse večjih količin dela za doseganje enakega življenjskega standarda.

S tem se je strinjal predsednik Sindikata prekarcev Marko Funkl, ki se je zavzel za enakovredno zastopanost vidikov kapitala, države in delavcev. Izpostavil je koncept zadrug, ki ga pozdravlja kot zelo pozitivnega, ob tem pa opozoril, da država prekomerno spodbuja izbiro storitev zgolj na podlagi cenovnega vidika, kar vodi v to, da je s kakovostjo vse težje konkurirati.

Tudi Koprivnikar se je strinjal, da so ključna vprašanja pri sodelovalnem gospodarstvu v tem, kdo ščiti delavca, kdo potrošnika in kdo državo. Direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je ob tem opozoril, da lahko sodelovalno gospodarstvo zelo hitro posvoji tekmovalnost klasičnega kapitalističnega sistema in tako zatrese trg. Ker se cene storitev v tem primeru namreč vse bolj nižajo, to po Lampergerjevih besedah prej ali slej privede do točke, ko zaradi prenizkih cen delavci ne morejo prejeti primernega plačila.

Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete se je strinjala, da ima vsaka takšna oblika gospodarstva tako dobre kot slabe strani, je pa ob tem izpostavila nujnost, da ob sodelovanju gospodarstva konstruktivno sodelujeta tudi stroka in politika.

Slišati je bilo tudi več poudarkov pomena sledenja trendom digitalizacije, ob čemer je glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik opozoril, da je močno povezanost, ki so jo prinesle pametne tehnologije, gospodarstvo že začelo izkoriščati. Prepričan je, da je treba biti za učinkovito delovanje v sodobni družbi pripravljen na stalno izobraževanje, saj znanje po njegovih besedah omogoča neodvisnost.

Ustanovitelj časovne banke Slavko Gaber pa je posvaril pred tem, da bi povezovalno gospodarstvo prevzelo nekatere funkcije socialne države, ki bi s tem, da bi si ljudje medsebojno pomagali, prihranila določena sredstva. Strinjal se je z Lampergerjem, da sodelovalno gospodarstvo ne sme imeti za cilj zgolj ustvarjanje dobička. Kot je dejal, je to, kar velja za sodelovalno gospodarstvo, pravzaprav temeljni način človekovega delovanja.