Podjetja znanost 7.4.2017 14:46

Slovenski center odličnosti začel z delom

Koper, 7. aprila - V Kopru so začeli s projektom Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja. Slovenski center odličnosti je z aprilom že začel izvajati projekt, s katerim bodo v petih letih center pripeljali do samostojnosti, je povedala v.d. direktorice Andreja Kutnar.

Koper, Univerza na Primorskem.
Novinarska konferenca udeležencev zagonskega sestanka projekta Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE).
V.d. direktorice centra odličnosti Andreja Kutnar.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Univerza na Primorskem.
Novinarska konferenca udeležencev zagonskega sestanka projekta Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE).
Direktor mentorske ustanove v projektu, Inštituta za lesarstvo Fraunhofer Bohumil Kasal.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Univerza na Primorskem.
Novinarska konferenca udeležencev zagonskega sestanka projekta Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE).
Predstavnica Evropske komisije Magda De Carli.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Koper, Univerza na Primorskem.
Novinarska konferenca udeležencev zagonskega sestanka projekta Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE).
Andreja Kutnar, Magda De Carli in Bohumil Kasal.
Foto: Mitja Volčanšek/STA

Konzorcij devetih partnerjev, od tega osem slovenskih, je oktobra prejel obvestilo Evropske komisije o dodelitvi skoraj 15 milijonov evrov sredstev za vzpostavitev centra, k temu pa je slovenska vlada primaknila še 30 milijonov evrov investicijskih sredstev, center pa so nato formalno ustanovili konec novembra.

Na dvodnevnem zagonskem sestanku projekta InnoRenew CoE so še podrobneje opredelili aktivnosti, ki so jih in jih še bodo izvajali. Medtem pa so že podpisali prve pogodbe z globalnimi strokovnjaki iz ZDA, Velike Britanije in Nemčije, ki bodo skrbeli za to, da bodo dejavnosti centra na vrhu v svetovnem merilu. Prav tako so objavili prve razpise za šest vodij raziskovalnih skupin z različnih področij, je na današnji novinarski konferenci navedla Kutnarjeva.

"Želimo si, da ne samo strokovnjaki in raziskovalci v slovenskem prostoru, ampak tudi širše, vidijo potencial za razvoj svojih karier v naši Sloveniji in v Kopru," je dodala.

Direktor mentorske ustanove v projektu, Inštituta za lesarstvo Fraunhofer Bohumil Kasal je ocenil, da projekt sega onkraj Slovenije in Nemčije ter da imajo ambicijo postati globalni igralec na področju raziskav. Njihova vizija pri tem ni omejena na področja iz projekta. Po njegovem je v Sloveniji še veliko priložnosti za rabo obnovljivih virov in tehnologij. "Dejstvo, da morda še nimate razvite industrije ali trga, pravzaprav ni pomanjkljivost, ampak je priložnost," je dodal.

Predstavnica Evropske komisije Magda De Carli je izpostavila, da financiranje raziskav in razvoja prinaša nova delovna mesta, spodbuja gospodarsko rast in povečuje konkurenčnost, raziskave na področju obnovljivih virov pa še posebej naglašujejo družbene izzive ter neposredno vplivajo na življenje državljanov.

S financiranjem projektov, kot je InnoRenew CoE, pa poleg tega izkoriščajo potencial in talente, ki so prisotni v posameznih državah. Konkretno so jih pri pričujočem projektu prepričali zmožnost raziskav in razvoja, velik potencial rasti ter močno partnerstvo. Kot je poudarila, tudi ni šlo zgolj za odločitev komisije, pač pa je o izbiri projektov odločalo pet neodvisnih strokovnjakov. "Lahko vam zagotovim, da so oceno, še posebej pri tej vrsti projektov, kjer komisija vlaga 15 milijonov evrov, vodili zelo previdno in izredno transparentno," je dodala.

Projekt je po njenih besedah izkazal odličnost tako z vidika dolgoročne strategije kot z vidika potencialne rasti in vpliva projekta na okolico, obenem pa je izkazal tudi možnost avtonomnega razvoja. Kot je pojasnila, "so v državah biseri odličnosti, ki pa jih je morda treba zloščiti, da bodo zasijali".

Kutnarjeva pa je izpostavila, da želijo odpreti vrata raziskovalcem iz celega sveta, saj različnost lahko prinese inovativne zamisli: "Ne želimo več poslušati, kako Slovenci zapuščajo našo državo in odhajajo v Obljubljeno deželo... Želimo biti ta dežela."