znanost 11.4.2017 19:20

V vitanjskem Ksevtu odkrili doprsni kip Juriju Gagarinu

Vitanje, 11. aprila - V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju so popoldne na predvečer mednarodnega dneva vesoljskih poletov s človeško posadko slovesno odkrili doprsni kip kozmonavtu Juriju Gagarinu, ki je 12. aprila 1961 kot prvi človek poletel v vesolje. Slovesnosti se je udeležil tudi kozmonavt in župan Zvezdnega mesta Valerij Tokarev.

Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Vitanje, KSEVT.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Ruski veleposlanik Doku Zavgajev.
Foto: Gregor Mlakar/STA

Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Vitanje, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Slovesno odkritje doprsnega kipa kozmonavta Jurija Gagarina.
Foto: Gregor Mlakar/STA.

Vitanje, Ksevt.
KSEVT v Vitanjah.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Ruski heroj Tokarev je v slovesnem nagovoru med drugim omenil, da se sam po službeni in človeški dolžnosti še danes večkrat sreča z Gagarinovo soprogo Valentino, preprosto in skromno rusko žensko, kakršen je bil tudi Gagarin sam.

"Njegovo ime in podvig bo vzor še za več naslednjih generacij, ki bodo ustvarjale prihodnost razvoja visokih tehnologij in spoznavanja vesolja. Prav te generacije pa bodo prispevale tudi k sodelovanju med našima narodoma," je med drugim dejal nekdanji kozmonavt, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja testiral in letel z vesoljskim plovilom buran v Gagarinovem kozmonavtskem vadbenem centru.

Zbrane goste so med drugim pozdravili predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev in guvernerka Vladimirske regije Svetlana Orlova, ki so izpostavili pomen sodelovanja med obema narodoma.

Idejni oče Ksevta Dragan Živadinov pa je spomnil, da je minilo 35 let, odkar so postgravitacijski umetniki v slovenski in mednarodni skupnosti pionirja vesoljske znanosti Hermana Potočnika Noordunga naredili za vidnega, skoraj dve desetletji pa od takrat, ko sodelujejo z Gagarinovim središčem za usposabljanje kozmonavtov v ruskem Zvezdnem mestu. Kmalu bo tudi pet let od odprtja edinstvenega objekta v Vitanju.

"Skozi vsa ta leta smo lahko opazovali, kako se pionirji vesoljske znanosti uveljavljajo tudi v naši resničnosti," je dejal Živadinov in spomnil na dejstvo, da je Generalna skupščina OZN pred leti 12. april razglasila za mednarodni dan vesoljskih poletov s človeško posadko, s tem pa potrdila pomemben prispevek vesoljske znanosti in tehnologije pri doseganju ciljev veličastnega človeškega napora.

Mednarodna skupnost se je po njegovem s tem zavezala, da bo vesolje v celoti posvetila miroljubnim namenom. Eden takih primerov je tudi vitanjski Ksevt, kjer s kulturalizacijo vesolja, kozmifikacijo umetnosti ter humanističnimi znanostmi skušajo širiti prakse in refleksije v realnem vesolju, je še dodal Živadinov.

Doprsni kip Jurija Gagarina, ki so ga postavili v Ksevtu, je ustvaril kipar Leonov, sicer pa ima ta umetnina več odlitkov. Prav takšen je od aprila lani postavljen v muzeju National Air and Space v Washingtonu, ena od izvedb pa bo odslej stala tudi v Vitanju.

Leta 1934 rojeni Jurij Aleksejevič Gagarin je bil ruski častnik, vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj Sovjetske zveze. 12. aprila 1961 se je iz kozmodroma Bajkonur v dotlej neznano podal z vesoljsko ladjo Vostok. V skladu z načrtom je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engels, s čimer je bil prvi vesoljski polet s posadko v zgodovini človeštva zaključen.

Prvi človek v vesolju je umrl 27. marca 1968 med opravljanjem testnega poleta v težkih vremenskih razmerah. Njegovo letalo je strmoglavilo v gozd in se razbilo blizu vasi Novoselovo. V njegovo čast so njegovo rojstno mesto Gžatsk preimenovali v Gagarin, po njem se imenuje tudi vojaška akademija v mestu Monino pri Moskvi. Tudi eden večjih kraterjev na luni s premerom kar 250 kilometrov se imenuje Gagarin.