STAznanost

Na študentski konferenci IJS izbrali najboljše kratke predstavitve doktorskega dela

Ljubljana, 19. aprila - Na Institutu Jožef Stefan (IJS) je danes potekal prvi dan že devete študentske konference, ki se letos odvija pod sloganom Skupaj na poti do uspeha - pridruži se nam tudi ti! V prvem delu dogodka je potekal tudi izbor za najboljšo kratko predstavitev doktorskega dela. Prvo mesto po izboru novinarske komisije sta si razdelila Mišel Cevzar in Rok Kocen, tretje mesto pa je osvojila Tjaša Parkelj.

Ljubljana, IJS. Študentska konferenca na IJS. Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, IJS.
Študentska konferenca na IJS.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, IJS. Študentska konferenca na IJS. Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, IJS.
Študentska konferenca na IJS.
Foto: Lea Udovč/STA

V uvodnem delu konference sta udeležence pozdravila profesor Vito Turk ter dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana (MPŠ) Milena Horvat, ki je poudarila, da moramo mladim dati priložnost, da spremenijo svet. Pri tem je izpostavila pomen povezovanja in komuniciranja med različnimi znanstvenimi disciplinami, saj raziskovalec kot posameznik nima možnosti za uspeh.

Kot je povedala glavna organizatorka konference, predsednica študentskega sveta MPŠ Majda Pavlin, so želeli, da na konferenci ne sodelujejo le študenti IJS, zato so dogodek odprli za študente drugih fakultet in inštitutov v Sloveniji in tujini. Letošnja konferenca je sicer združila dve tradicionalni konferenci IJS - študentsko konferenco MPŠ in Dan mladih raziskovalcev na področju kemije, biokemije, materialov in okolja.

Organizatorji so prejeli skoraj 70 povzetkov, izmed katerih so profesorji izbrali 40 študentov, ki so se predstavili v dopoldanskem delu konference. Njihova naloga je bila, da v treh minutah predstavijo svoje raziskovalno delo na strokoven, a hkrati poljuden in zanimiv način. V ta namen so bile za študente tudi letos organizirane pripravljalne delavnice z novinarji, ki se ukvarjajo z znanstveno tematiko.

Predstavitev znanstvene tematike na razumljiv način je zelo pomembna, saj na ta način znanost približamo splošni populaciji, poleg tega se s tem vzpostavijo povezave med raziskovalci, je dejala Pavlinova. "Na ta način si lahko med seboj pomagajo, svetujejo ter prispevajo k boljšim raziskavam in znanosti sami."

Cevzar je v predstavitvi spregovoril o svojem delu na odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, kjer med drugim poskušajo analizirati gibanje ljudi oz. zakonitosti, ki temu gibanju vladajo, ter jih vstaviti v krmilnike za robote.

"To pomeni, da bodo na koncu roboti človeku bolj prijazni, da bo z njimi lažje delati ter da nam bodo bolj komplementarni. Evolucija nas je namreč optimizirala za določene naloge, medtem ko so pri nekaterih drugih nalogah boljši roboti. To bi radi združili, da bi ljudje imeli največjo možno korist."

Kocen z Odseka za nanostrukturne materiale je predstavil raziskave materialov, ki bi se lahko uporabljali v tkivnem inženiringu, torej za regeneracijo organov. Kot je povedal, na odseku delajo na materialih, ki bi se lahko uporabljali za regeneracijo kože in drugih večjih organov, sam pa se trenutno ukvarja z možnostjo 3D-tiskanja teh materialov.

Upa, da bodo v nekaj letih eksperimentalno že uspeli pridobiti materiale, ki se bodo uporabljali za regeneracijo tkiv. Nato pa bo potrebnih še nekaj dodatnih, da bodo takšni materiali prišli na trg.

Tretjeuvrščena tekmovalka Parkljeva pa je predstavila raziskave z Odseka za raziskave sodobnih materialov. Kot je pojasnila, jih zanima, kako posebne oksidne materiale, ki imajo sposobnost pretvarjanja mehanske energije v električno, integrirati s silicijevo tehnologijo, ki je v vseh naših napravah.

V svojem raziskovalnem delu Parkljeva s posebnim mikroskopom preučuje posamezne stopnje rasti teh materialov, ki jih pripravljajo s pulznim laserskim nanašanjem. Z mikroskopom ugotavlja, ali je struktura materiala dovolj dobra za nanos naslednje plasti materiala. Od strukture so namreč odvisne vse lastnosti materialov, ki so pomembni za izdelavo novih naprav, ki bi pretvarjale mehanske vibracije v električno energijo.

Vsi trije so prejeli priznanje in nagrado, ki jo v okviru projekta Znanost na cesti podeljuje Satena - Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo.

Drugi dan konference bo usmerjen v karierne poti različnih uspešnih doktorandov. Predstavili se bodo dobitnik nagrade Direktorjevega sklada na IJS Matjaž Humar, vodja razvoja v družbi Gorenje Boštjan Pečnik in Jernej Zupančič iz podjetja Biosistemika, spin-off podjetja Nacionalnega instituta za biologijo.

Poleg tega bo vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije pri Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Peter Wostner predstavil strategijo pametne specializacije in njen pomen za mlade.

V sklepnem dejanju pa se bo odvila okrogla miza z naslovom Karierni plan, na kateri bodo svojo karierno pot od doktorata do trenutnega položaja predstavili mladi doktorji znanosti. Udeleženci bodo med drugim povedali, kaj jih je vodilo do trenutne zaposlitve oz. položaja in ali je to splet naključij ali skrbno načrtovanje že tekom samega doktorskega študija.

Konferenco bodo zaključili s podelitvijo nagrad najboljšim konferenčnim prispevkom.