novica 19.4.2017 13:35

Slovenski 15-letniki zadovoljni s svojim življenjem, a manj motivirani za učenje

Ljubljana, 19. aprila - Rezultati o blagostanju učencev iz mednarodne raziskave PISA kažejo, da je večina slovenskih 15-letnikov zadovoljna s svojim življenjem. Podobno kot učence drugih držav OECD jih je strah pred preverjanjem znanja in poročajo o podobni meri medvrstniškega nasilja. Medtem sta na nižji ravni občutek pripadnosti šoli in storilnostna motivacija.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave PISA za Slovenijo Klaudija Šterman Ivančič, je raziskava PISA 2015 kazalnike blagostanja - zadovoljstvo z življenjem, strah pred preverjanjem znanja, storilnostno motivacijo, občutek pripadnosti šoli in medvrstniško nasilje v šoli - merila s posebnim vprašalnikom.

Rezultati tako med drugim kažejo, da je večina 15-letnikov tako v Sloveniji kot v večini drugih držav, ki sodelujejo v raziskavi, zadovoljna z življenjem. Najbolj zadovoljni so hrvaški učenci, najmanj pa korejski.

Med učenci je pogost strah pred preverjanjem znanja, tudi če so nanj dobro pripravljeni. Šterman Ivančičeva je ob tem pojasnila, da obstaja značilna povezanost med strahom in odnosom z učiteljem. Tisti učenci, ki zaznavajo, da jih učitelji spodbujajo, so namreč manj napeti pred preverjanji. Podobno je z oporo staršev.

Slovenija se glede na indeks storilnostne motivacije umešča med države z nižjim indeksom, medtem ko so denimo najbolj motivirani učenci Velike Britanije, Turčije in ZDA. V splošnem slovenski učenci izražajo nekoliko nizko pripadnost šoli v primerjavi z državami OECD.

Šterman Ivančičeva je še pojasnila, da slovenski mladostniki poročajo o podobni meri medvrstniškega nasilja kot v povprečju držav OECD. Fantje v povprečju poročajo o pogostejšem nasilju nad njimi kot dekleta, in sicer so med fanti pogostejše vse oblike nasilja razen govoric, katerim so bolj izpostavljena dekleta.

"Pozitivno vzdušje v razredu, kjer je učenec spodbujan, sprejet, nagrajen, ne glede na njegove osebnostne značilnosti in intelektualne sposobnosti, dokazano spodbujajo razvoj avtonomnega vedenja, motivacije in lažjega spoprijemanja z vsemi izzivi v življenju nasploh," je poudarila Šterman Ivančičeva.

Na Pedagoškem inštitutu so opozorili, da ne gre za celostno obravnavo blagostanja, ki naj bi na primer vključevala tudi kazalnike o zdravju učenk in učencev, vendar pa je v tej raziskavi mogoče ugotavljati pomembne povezave med določenimi kazalniki blagostanja z dosežki in drugimi kazalniki kakovosti v izobraževanju.

Na to je opozorila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Poudarila je, da so razlike med državami tudi kulturno pogojene. Na rezultate je treba po trditvah Šterman Ivančičeve gledati tudi z vidika norm in družbenih sprememb ter upoštevati različne percepcije sreče, ambicij in nasilja.

Ministrica in Šterman Ivančičeva sta še opozorili, da rezultatov ne gre enačiti s socialnimi razsežnostmi. "V Sloveniji je izjemno nizka povezanost zadovoljstva z življenjem s premoženjem doma," je poudarila ministrica in ocenila, da je to spodbudno ter da kaže na socialno odprtost, dostopnost in vsevključenost šolstva.

Program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah. Slovenski učenci so v zadnji raziskavi v branju, matematiki in naravoslovju dosegli nadpovprečne rezultate.