znanost 3.5.2017 13:28

Nov korak v razvoju slovenskega superračunalniškega omrežja

Ljubljana, 3. maja - Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, direktor Arnesa Marko Bonač in direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič so konec aprila slovesno podpisali pismo o nameri za sodelovanje v slovenskem superračunalniškem omrežju (SLING), so danes sporočili iz Kemijskega inštituta.

Ljubljana.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, direktor Arnesa Marko Bonač ter direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič ob podpisu pisma o nameri sodelovanja v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING.
Foto: Kemijski inštitut

S tem so formalizirali sodelovanje na področju porazdeljenih visokozmogljivih računskih zmogljivosti za znanost in raziskave v Sloveniji, ki na osnovi večdesetletne tradicije pod tem imenom poteka že od leta 2009.

Podpisane organizacije pričakujejo, da se bo že doslej zelo dejavno sodelovanje ustanov v Sloveniji na tem področju še okrepilo, še bolj pa si bodo prizadevali tudi za mednarodno sodelovanje ter za vključevanje konzorcija v mednarodne infrastrukture in projekte. Obenem bodo opozarjali na pomen superračunalniške infrastrukture v znanosti, spodbujali njeno uporabo ter poskušali doseči večja vlaganja v ta segment.

IJS, Kemijski inštitut in Arnes skupaj premorejo več kot 22.000 računskih jeder, večinoma v superračunalniški konfiguraciji, ter več kot 30 vektorskih procesorjev NVidia, tako da predstavljajo jedro zmogljivosti omrežja SLING in slovenske raziskovalno-razvojne skupnosti.

Za širšo znanstveno javnost je posebej zanimiva gruča slovenske akademske in raziskovalne mreže Arnes, ki je na voljo vsem slovenskim raziskovalcem in vsem upravičencem Arnesa, za njene uporabnike pa Arnes v okviru dejavnosti omrežja SLING organizira delavnice in izobraževanja ter zagotavlja podporo pri nameščanju programske opreme ter paralelizaciji nalog.

Vsi člani SLING pa sodelujejo pri razvoju infrastrukture ter izmenjavi znanja in tako spodbujajo uporabo mrežnih superračunalniških tehnologij v Sloveniji, kar se v zadnjih letih kaže z močnim povečanjem števila uporabnikov.

Podpisniki pisma o nameri opozarjajo, da v slovenskem raziskovalnem prostoru tovrstnih zmogljivosti primanjkuje in da so obstoječe polno zasedene. Pomen računalniške infrastrukture v znanosti vsekakor upravičuje večje investicije v slovensko superračunalniško infrastrukturo za znanost.