SAZU bo še naprej predsedoval Tadej Bajd

Tadej Bajd (1949) je prvi mandat na mestu predsednika SAZU nastopil leta 2014. Pred njim je akademijo zaradi smrti predsednika SAZU Jožeta Trontlja leta 2013 za krajši čas vodil Marko Marijan Mušič. Bajd je redni član SAZU postal leta 2009, leta 2011 pa je bil izvoljen za podpredsednika SAZU. Sicer je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani deloval kot profesor za robotiko, po upokojitvi pa ima naziv zaslužnega profesorja. Za mesto predsednika SAZU se na tokratnih volitvah razen Bajda ni potegoval nihče.

Ob drugi izvolitvi je za STA spomnil, da je bila predhodnica SAZU Academia operosorum, kar pomeni akademija delovnih. In delovni si želijo na akademiji biti še naprej: "V prihodnjih treh letih nameravamo nadaljevati z enakih tempom. Pridružila se mi bosta odlična podpredsednika, zgodovinar Peter Štih in biolog Robert Zorec, ki sta aktivna na raziskovalnem in pedagoškem področju. Prepričan sem, da bosta prispevala različne nove ideje."

Po Bajdovih besedah so akademiki zelo samostojni ljudje, ki imajo različna mišljenja, a so na SAZU ugotovili, da do izjav težko pridejo. Zato so se v minulih treh letih lotili organizacije različnih posvetov, na katere poleg akademikov vabijo še zunanje udeležence, denimo profesorje in raziskovalce, in na njih obravnavajo pereče teme, prednostno s področja znanosti. Opomnil je na težave mladih raziskovalcev, ki pridejo do doktorata, nato pa zapuščajo domovino, ali pa mladih znanstvenic, ki se težje od moških kolegov prilagodijo, da z leta v leto delajo projektno, sploh če so matere.

Med temami posvetov so bile tudi težave v izobraževanju, med drugim pa so se dotaknili sovražnega govora, človekovih pravic otrok ali migrantov ter nevarnosti, ki jih prinašajo računalništvo, umetna inteligenca in internet. "Namen teh posvetov je, da pridemo do zaključkov, ki jih posredujemo tako politiki kot tudi širši javnosti - v obliki izjav, odprtih pisem ali pa preko naše spletne strani," je povedal.

Dotaknil se je tudi umetnosti in spomnil, da akademiki prirejajo številne kulturne dogodke, med njimi koncerte in razstave doma in v tujini. Tudi umetniki po njegovih besedah svetujejo politiki, a na svoj način: "Utrip družbe odražajo skozi svoja dela, prav tako pa nakazujejo, kam naj gre Slovenija v prihodnje in kako naj se Evropa znajde."

Na SAZU so letos kot novost začeli z Dnevom za mlade, v sklopu katerega so na akademijo povabili gimnazijce. Po Bajdovih besedah bi si želeli tudi izdati akademsko revijo, ki bi bila primerno imenitna, in upajo na to, da bodo imeli zanjo dovolj sredstev.

Glede pomanjkanja sredstev za znanost in umetnost je Bajd povedal, da so se tako kot drugod ob gospodarski krizi znižala sredstva tudi akademiji, a upa, da se bo situacija kmalu izboljšala. Na SAZU si namreč želijo okrepiti mednarodno sodelovanje - v goste si želijo vabiti tuje znanstvenike ali pa omogočiti mladim, da potujejo.

Na današnji skupščini so izvolili tudi člane predsedstva. V njem iz preteklega mandata ostajata akademika Peter Fajfar in Lojze Lebič, novi član predsedstva pa je akademik Jože Mencinger. Glavni tajnik akademije ostaja akademik Uroš Skalerič, so sporočili iz kabineta predsednika SAZU.