Podjetja 16.5.2017 13:06

Garelli: Konkurenčnost je ključ do blaginje in boljše kakovosti življenja

pogovarjal se je Gorazd Jukovič

Ljubljana, 16. maja - Razumevanje pomembnosti konkurenčnosti in njenih učinkov na individualni ravni je pomembno, saj to predstavlja ključ do blaginje in boljše kakovosti življenja, pravi mednarodni strokovnjak za konkurenčnost Stephane Garelli. Pri doseganju konkurenčnosti je po njegovem mnenju potrebno ubrati čim bolj celovito pot.

Portorož, GH Bernardin.
Nadaljevanje Microsoftove 22. NT konference.
Priznani strokovnjak s področja svetovne konkurenčnosti Stephane Garelli.
Foto: Bor Slana/STA

Profesor na Mednarodnem inštitutu za menedžment (IMD) v Lozani je v pogovoru za STA ob obisku Microsoftove NT konference v Portorožu opozoril, da brez konkurenčnosti ni blaginje. Čeprav bi ljudje to morali razumeti, pa velikokrat ne, zato ker države prepogosto povečanje nacionalnega bogastva ne znajo učinkovito prenesti v boljšo kakovost življenja.

"Države imajo veliko težav s prenosom blaginje v boljšo kakovost življenja za ljudi in to je resen problem," pravi Garelli. Poudarja, da je to lahko vir nezadovoljstva, ki vodi v populizem. "Ljudje vidijo, kaj se dogaja okoli njih, in ko se pomeša strah za preživetje s pomanjkanjem napredka, imaš težavo."

IMD vsako leto sestavlja mednarodno lestvico konkurenčnosti. Na tej je Slovenija lani zasedla 43. mesto, kar je šest mest boljše kot leto prej. Kot pravi Garelli, je ključ do boljše konkurenčnosti države celovit pristop.

"Lahko ponazorim na primeru tekača Usaina Bolta. Ima naraven talent, ampak hkrati ima tudi dobre športne copate, dobre pogoje za trening, dobrega trenerja in skoraj gotovo tudi zmagovalno miselnost."

Enako velja pri upravljanju držav in podjetij. Dobro je imeti dobre predispozicije za uspeh, ampak brez celovitega pristopa ne bo pravega uspeha, pri čemer je zelo pomembna miselnost. "Tu govorimo o korporativni kulturi na ravni podjetij in sistemu vrednot na ravni države in družbe."

Medtem ko imajo države prepogosto težave s prenosom blaginje v boljšo kakovost življenja, pa se podjetja ukvarjajo z drugimi izzivi na področju konkurenčnosti, ki so predvsem povezani s spreminjajočo se družbo. Ti vplivajo na notranje delovanje podjetja kot tudi na njihove uspehe navzven.

"Za izvršne direktorje je ključno razumevanje, da njihovo delo ne obsega samo upravljanja tehničnih plati poslovanja, ampak tudi sistem vrednot znotraj podjetja in tudi v širši družbi, kar vpliva na kupce. Kupci se ne obnašajo enako kot pred 20 leti, v tem času pa se način vodenja podjetij ni bistveno spremenil."

Na notranji ravni to pomeni težavo za mnoga podjetja, ker ne razumejo potreb njihove delovne sile, pravi Garelli.

Pri tem zaposlene deli na tigre, mačke in dinozavre, pri čemer prvi predstavljajo začetnike, ki so lačni uspeha za vsako ceno; drugi so ljudje, ki so ustvarili družino in ne dajejo več tako velikega poudarka služb; tretji pa so v zadnjem delu svoje kariere in imajo veliko znanja, a so hkrati tudi že precej okorni.

Po njegovem podjetja prepogosto obravnavajo vse delavce kot tigre, s tem pa kažejo nerazumevanje do tega, kar jih žene. Podobno kot države, ki niso sposobne prenašati blaginje v kakovost življenja, imajo podjetja pogosto težave s pristopom.

Dodatno je veliko podjetij preveč zaprtih vase in tako ne zna pravilno oceniti trga, s tem pa jim ne uspe ustvariti proizvoda, ki bi prepričal trg. To zahteva dobro razumevanje kupcev in njihovih želja. "Eden glavnih uspehov nekdanjega izvršnega direktorja Appla Stevea Jobsa ni bil, da je znal prepoznati lepe proizvode, ampak njegova zmožnost razumeti, kaj ljudje zares hočejo."

Dodaten izziv za podjetja dandanes je digitalna preobrazba, ki po mnenju Garellija bolj kot notranji izziv predstavlja zunanji izziv. Splet, digitalizacija in globalizacija so pripomogli k veliko večji konkurenci, to pa je bil šok za marsikatero podjetje, ki je živelo v svojem svetu.

Z digitalizacijo je prišlo do velikega navala novih konkurentov iz hitro rastočih gospodarstev. "Kar naenkrat imaš pomembno konkurenco. In povrh vsega je niti ne poznaš dobro, niti ne veš, da so to v resnici velika podjetja."

Kot primer je naštel kitajsko spletno prodajno tržišče Alibaba in kitajskega proizvajalca bele tehnike Haier, ki je v zadnjih 10 letih postal največje tovrstno podjetje na svetu, večje od ameriškega Whirlpoola.

Garelli podjetjem pri iskanju konkurenčnosti svetuje, da delujejo čim bolj globalno in z željo po prodoru na tuje trge, ne glede na njihovo velikost.

"Ključno za nemško konkurenčnost niso velika podjetja, ampak srednje velika podjetja, ki so zelo globalno usmerjena. Morda gre za podjetja z nišnimi proizvodi, ampak takšna, ki so izredno konkurenčna na globalni ravni," pravi.