Podjetja 16.5.2017 16:48

Malo gospodarstvo vidi digitalizacijo kot pot do večje konkurenčnosti

Ljubljana, 16. maja - Potem ko so mala in srednja podjetja pred leti kot največjo težavo pri poslovanju izpostavljala plačilno nedisciplino in slabo dostopnost do virov financiranja, si zdaj od vlade želijo predvsem ukrepe in podporo pri hitrejši digitalizaciji. Digitalizacija je namreč lahko odločilna za njihov obstoj na trgu, ugotavljajo.

Ljubljana, Rampa laboratorij.
Dan vključujoče informacijske družbe 2017 o problemih razvoja digitalnih veščin v Sloveniji.
Koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Rampa laboratorij.
Dan vključujoče informacijske družbe 2017 o problemih razvoja digitalnih veščin v Sloveniji.
Koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Rampa laboratorij.
Dan vključujoče informacijske družbe 2017 o problemih razvoja digitalnih veščin v Sloveniji.
Koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Rampa laboratorij.
Dan vključujoče informacijske družbe 2017 o problemih razvoja digitalnih veščin v Sloveniji.
Koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Rampa laboratorij.
Dan vključujoče informacijske družbe 2017 o problemih razvoja digitalnih veščin v Sloveniji.
Koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Rampa laboratorij.
Dan vključujoče informacijske družbe 2017 o problemih razvoja digitalnih veščin v Sloveniji.
Koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

"Kdor ne bo sledil sodobnim digitalizacijskim trendom, ne bo mogel obstati, tekmeci ga bodo prehitevali po levi in desni in z vsega sveta," je danes na vrhu malega gospodarstva, ki ga je v Ljubljani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

"Pri tem pa prav mala podjetja potrebujejo največ podpore, saj najtežje sledijo razvoju," je dodal.

Kot ugotavljajo na zbornici, slovenska mikro, mala in srednja podjetja ter podjetniki potrebujejo razvojni skok na področju digitalizacije notranjega poslovanja, poslovanja s poslovnimi partnerji ter poslovanja z državo in EU. Zato so oblikovali 12 predlogov za hitrejšo digitalizacijo in jih objavili v dokumentu z naslovom Mala DigitAgenda 2017 ter jih na današnjem dogodku predstavili predstavnikom vlade.

Predloge so razdelili v tri področja: lažje in preglednejše poslovanje malih in srednje velikih podjetij z državo, ukrepi za njihov hitrejši razvoj ter podpora podjetnikom znotraj gospodarstva. Med predlaganimi ukrepi so denimo podpora za prijave na razpise EU, spremembe v delovnem ritmu, poenotenje standardov ter paket storitev, ki jih potrebuje vsako malo ali srednje podjetje.

Navzoči so še posebej izpostavili željo po prijaznejših digitalnih obrazcih, zahtevkih in aplikacijah. "Želimo si One stop shop brez obrazcev," je dejala Andreja Kert iz podjetja Ekonius in vladi v razmislek predlagala eno vstopno točko za ključne podatke, da jih državljanom in podjetjem ne bo treba vpisovati, predvsem pa ne tolikokrat kot zdaj.

Več udeležencev je ob tem opozorilo, da mora biti v ospredju digitalizacije vendarle človek in ne računalnik. Avtomobili bodo nekoč res sami vozili, a ne smemo pozabiti, da smo uporabniki storitev ljudje, je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

To je bil šesti vrh malega gospodarstva v organizaciji GZS in izvršni direktor zbornice Goran Novković je ugotovil, da so se razmere v zadnjih letih bistveno spremenile. "Leta 2012 je bila največji problem podjetnikov plačilna nedisciplina in tudi dostopnost do financiranja, ta ovira je v tem trenutku bistveno manjša," je dejal.

Kot drugi večji dosežek vlad v zadnjem obdobju je izpostavil pravno državo. Davčne blagajne vendarle prinašajo določen red, poleg tega je prenovljeni zakon o gospodarskih družbah prinesel bistveno več ovir za veriženje podjetij. Res pa je da vlada hkrati ni zmanjšala dajatev in ni povečevala pregona poslovanja na črno, je povedal.

Z v začetku tega leta uveljavljenimi spremembami pri dohodnini na GZS po njegovih besedah so in niso zadovoljni. "Res je razbremenila plače, a je prinesla višji davek od dohodkov pravnih oseb," je dejal Novković. Razpisi so dostopnejši, več je sodelovanja pri internacionalizaciji, hkrati pa je vladi očital, da še vedno ni pripravila akcijskega načrta za izobraževanje za malo gospodarstvo, čeprav sprejem zakona o vajeništvu pomeni korak naprej.

Aleš Cantarutti z gospodarskega ministrstva je zagotovil, da se vlada v tem mandatu močno zaveda pomena malega gospodarstva. "Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je pravkar na 11.000 metrih nadmorske višine v mislih z vami," je dejal.

Predstavil je prednostne ukrepe vlade za naslednje dveletno obdobje. Ti se osredotočajo na štiri področja: izboljšanje poslovnega okolja in odprava administrativnih ovir, dostop do virov financiranja, raziskave, razvoj in inovacije kot ključni element politike ter internacionalizacija.

Vlada je denimo že sprejela nekatere ukrepe za znižanje stroškov dela in v tem mandatu namerava sprejeti še dodatne, je dejal Cantarutti, a dodal, da pa moramo misliti na javne finance.