Znanstveni simpozij o preteklosti in prihodnosti Nove Gorice

Simpozij je namenjen zgodovinskemu, umetnostnozgodovinskemu, etnološkemu in urbanističnemu ovrednotenju dediščine mesta, ki je pred sedemdesetimi leti začelo nastajati na kulturnem stičišču alpskega in mediteranskega sveta ter etničnem stičišču romansko-slovanskega sožitja.

Simpozij sta v ponedeljek zvečer odprla zgodovinar Branko Marušič in diplomat Jože Šušmelj s predavanjem o potrebi po (novi) Gorici in njeni vpetosti v čezmejno sodelovanje.

Po današnjem slavnostnem odprtju simpozija je nekdanji urednik na Primorskem dnevniku Vlado Klemše spregovoril o Solkanski skupnosti v Jožefinskem katastru, publicist in prevajalec Aldo Rupel je spomnil na leto 1947, zgodovinar in etnolog Matjaž Stibilj pa na brigadirsko delo pri nastajanju Nove Gorice.

V popoldanskem nadaljevanju simpozija bo govora še o urbanizmu in arhitekturi Nove Gorice, pokopaliških pozabah, urbani topografiji, morfologiji in ideologiji, državni meji, cerkvi ter igralništvu. V zaključnem predavanju pa bo arhitekt Tomaž Vuga spregovoril o viziji Nove Gorice in njenih možnostih razvoja.

Mestna občina Nova Gorica leto 2017 posveča 70-letnici Nove Gorice, mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Odločitev je bila sprejeta, ko je s Pariško mirovno pogodbo takratna Gorica pripadla Italiji in je celotno slovensko zaledje v takratni Jugoslaviji ostalo brez svojega središča.

Prve mladinske delovne brigade so z deli za postavitev novega mesta začele konec leta 1947. Nastajalo je novo mesto, ki je danes upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče Goriške statistične regije.

Program praznovanja je obsežen, dogodki se bodo vrstili vse leto, vrhunec pa bo septembra, ko bodo v Novi Gorici praznovali občinski praznik in gostili osrednjo prireditev ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini.