Podjetja znanost 25.5.2017 12:04

Židan ob 70-letnici Gozdarskega inštituta: Vi dajete odgovore, ki jim sledimo

Ljubljana, 25. maja - Ob spreminjajočem podnebju potrebujemo nova znanja in Gozdarski inštitut Slovenije vodi to bitko v prvi bojni črti - vas vprašamo, kaj storiti, je na slovesnosti ob 70-letnici inštituta poudaril kmetijski minister Dejan Židan. "Vi dajete odgovore, ki jim sledimo," je dejal in dodal, da se na široko odpirajo vrata sodelovanja s kitajskimi kolegi.

Osrednje prireditve v tednu gozdov, ki pravkar poteka, so letos posvečene 70-letnici ustanovitve Gozdarskega inštituta Slovenije, kjer so danes pripravili slovesno akademijo ter odprli prenovljeno pritličje stavbe inštituta.

Med drugim se je akademije udeležil tudi Židan, ki je poudaril, da prihaja čas, ko bo treba redefinirati cilje v gozdarstvu. "Najbolj pomemben cilj bo ohranjanje gozda in napor, da pridemo do primerne starosti gozda in da se ga izkoristi tam, kjer se ga da," je dodal.

Spomnil je, da smo bili pred 25 leti ponosni na slovensko lesno industrijo, ki ni preživela, a obenem izpostavil, da se zadeve tudi na tem področju zadnja leta spreminjajo. "Gozdna lesna industrija deluje bolje, ne še kot 25 let nazaj, a raste število zaposlenih v tej panogi, raste dobiček lesnih podjetij, ki jih vodijo posamezniki, ki lesno industrijo ponovno predstavljajo na tujih trgih," je poudaril minister.

Vesel je ambicioznosti vodstev lesnih podjetij, ki ponovno ustvarjajo tuje trge. A minister se zaveda tudi težav, predvsem tistih, ki so posledica podnebnih sprememb, ki pomembno vplivajo tudi na gozd. Tu je izpostavil izjemen pomen novih znanj, kjer daje odgovore prav Gozdarski inštitut, ki je vedno bolj prepoznan in priznan tudi na mednarodnem parketu.

Slovenija ima prepoznavno gozdarsko vlogo tudi na svetovni ravni, saj vodi koordinacijo 16+1, to je koordinacijo držav Srednje in Vzhodne Evrope plus Kitajska. Na zadnjem obisku na Kitajskem so bili postavljeni tudi prvi zametki nove velike zgodbe povezovanja gozdarskih znanstvenikov obeh držav, podobno kot je Slovenija zgradila sodelovanje na področju krasoslovja. "Čez mesec dni državni sekretar Marjan Podgoršek in direktor inštituta Primož Simončič potujeta na Kitajsko, da postavita gabarite za še eno uspešno zgodbo," je prepričan minister.

Gozd pa vidi kot prostor, ki daje bolj čisto vodo, bolj čist zrak, življenje mnogim vrstam, bogati našo biotsko raznovrstnost. Spomnil je tudi, da je pri nas gozd odprt prostor za vse državljane, kar ni samoumevno in postaja redkost v Evropi.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da gozd Sloveniji predstavlja srce in pljuča ter našo identiteto. Izpostavila je, da daje gozd veliko izzivov - znanstvenih, raziskovalnih in vsakdanjih. "Danes dvigujemo zavest in vrednost gozdov ter tudi znanja, ki jih zna doma in po svetu širiti Gozdarski inštitut," je dodala.

Direktor Simončič pa je dejal, da brez temeljne znanosti ne moremo postaviti mostu do aplikativne znanosti in sporočil predati naprej javnosti. "Želimo si, da bi postalo ministrstvo za znanost najbolj debirokratizirano ministrstvo. Za pripravo poročil in projektov porabi znanstvenik polovico časa, samo polovico potem še za raziskovanje. Želeli bi si več časa posvetiti prav raziskovalni dejavnosti," je položil na srce ministrici.

Na inštitutu imajo zaposlenih kar 40 doktorjev znanosti, evropski trg pa se jim je začel odpirati po vstopu v EU. Simončič je ob tem priznal, da marsikdaj s težavo sledijo slovenskim problemom, saj so razdeljeni med ministrstvo za znanost, ministrstvo za kmetijstvo in med evropske projekte.

Ob obnovi inštituta so sicer dodali dvigalo, preuredili vhod, da je primeren gibalno oviranim osebam, del infrastrukture dvignili na višjo raven, se opremili z vrhunskimi napravami.

"V določenih raziskavah predstavljamo most med Vzhodom in Zahodom. Upamo, da bomo nekatera znanj razvijali naprej tudi s kitajskimi kolegi," je še dodal Simončič.