znanost 29.5.2017 14:52

V Ljubljani zbrani strokovnjaki za zemeljske plazove z vsega sveta

Ljubljana, 29. maja - Slovenska prestolnica Ljubljana bo od torka do petka gostila četrti svetovni forum o zemeljskih plazovih, na katerem pričakujejo prek 600 udeležencev, od tega približno 500 strokovnjakov, iz več kot 50 držav. Moto foruma je raziskovanje in zmanjševanje delovanje zemeljskih plazov za dvig kulture sobivanja z naravnimi tveganji.

Kitajska, Yunnan.
Zemeljski plaz.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv STA

Forum je prispevek Slovenije k uveljavljanju Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč v obdobju 2015-2030, ki so ga v japonskem mestu Sendai leta 2015 potrdile članice združenih narodov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Matjaž Mikoš z Univerze v Ljubljani, sicer predsednik foruma in podpredsednik Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove (ICL).

Glavne teme foruma so po njegovih pojasnilih krepitev Sendajskih partnerstev kot prispevek ICL, napredek pri raziskovanju zemeljskih plazov in tehnologijah sanacije plazov, raznolikost oblik zemeljskega plazenja in zemeljski plazovi v različnih okoljih.

"V okviru foruma bomo predebatirali in verjamem, da tudi sprejeli ljubljansko deklaracijo. Gre za dokument, s katerim se bo ICL še dodatno se zavezal, da bo usmerjal svoje delo in napore na področju varstva pred zemeljskimi plazovi ob sodelovanju z drugimi dejavniki v svetu," je poudaril Mikoš, tudi dekan ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Direktor Geološkega zavoda Slovenije in raziskovalec na področju procesov na zemeljskem površju Miloš Bavec je ob tem poudaril, da je stroka v Sloveniji na tem področju na vrhunski ravni, znanje je na svetovnem vrhu.

"Žal pa imamo katastrofalno stanje na področju preventive. Neverjetno je, na kako veliko razumevanja naletimo vsakič pri pogovoru o tem, kako je preventiva pomembna, cenejša od sanacij, še bolj neverjetno pa je, da iz tega ne uspemo narediti nekih resnih dolgoročnih rezultatov," je izpostavil.

Po njegovih besedah ima stroka v Sloveniji že dolga leta v rokah metodologije in rezultate za napovedovanje pojavljanja zemeljskih plazov, a to nekako ne gre v prakso. "Upam, da bomo v državi na področju preventive naredili nekaj ukrepov," je dejal in dodal, da se večina plazov v državi zgodi na področjih, ki se jih da predvideti.

Bavec je kritičen do prostorskega načrtovanja oz. kje ne graditi. "O tem vemo tako veliko, da je nedopustno, da se te podlage pri prostorskem načrtovanju ne upoštevajo," je izpostavil.

Z njim se je strinjal tudi Mikoš in opozoril, da sistemske rešitve na tem področju ni. Država ni resno vzela obveze iz zakona o vodah iz leta 2002, da mora pripraviti karte nevarnosti in tveganj za vsa ogrožena območja, resno pa je vzela le poplave.

"Področje zemeljskih plazov pa je odrinjeno na stran," je dejal in dodal, da poznamo le sanacijo, ko se plazovi zgodijo. "Ne pridemo do tega, da bi se tovrstne karte uporabile v procesu prostorskega načrtovanja," je poudaril in dodal, da neke resnosti v resornih ministrstvih za rešitev tega problema ne vidi.

Slovenija se mora po njegovem mnenju soočiti s tem, da živimo na relativno nevarnih tleh, pogojno stabilnih. V državi je registriranih nekaj manj kot 2000 plazov, ocene pa se gibljejo okoli 7000. Pred leti je bila narejena ocena, da bi za sanacijo potrebovali več deset milijonov evrov, pred 10 leti je bila pripravljena tudi resolucija, ki pa ni bila potrjena. Če bi želeli plazove, ki so se že sprožili, v nekem doglednem času sanirati, bi po njegovi oceni potrebovali okoli pet milijonov evrov na leto.

Mikoš velik problem vidi v razpršenosti plazov, pa tudi v gradnji, predvsem črni. Ljudje bi se morali bolj zavedali te problematike, na lokalni ravni bi lahko imeli urade za svetovanje ljudem, ki prosijo za gradbena dovoljenja. Po njegovi oceni je treba krepiti preventivni del te problematike.

Forum sicer organizirajo ICL, Mednarodni program za zemeljske plazove (IPL), Univerza v Ljubljani in Geološki zavod Slovenije. Častni pokrovitelj srečanja je predsednik države Borut Pahor.