znanost 30.5.2017 16:43

Slovenija v sredozemski pobudi za raziskave in inovacije Prima

Bruselj, 30. maja - Kmalu bo zaživela pobuda za spodbujanje raziskav in inovacij v Sredozemlju, imenovana Prima, v kateri sodeluje tudi Slovenija. V desetih letih naj bi bilo na voljo okoli 450 milijonov evrov, Slovenija naj bi vložila milijon. Pobuda je strateško izjemno pomembna, poudarja državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.

Državni sekretar se je danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU, pristojnih za konkurenčnost, ki so med drugim obravnavali poročilo o skorajšnji vzpostavitvi velikega sredozemskega javno-javnega partnerstva za raziskave in inovacije, imenovanega Prima.

V pobudi bo sodelovalo enajst članic EU (Slovenija, Hrvaška, Ciper, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Malta in Portugalska) ter osem tretjih držav (Alžirija, Egipt, Jordanija, Izrael, Libanon, Maroko, Tunizija in Turčija).

Projekti bodo osredotočeni na zdravo hrano in gospodarjenje z vodami. Boh pobudo opisuje kot izjemno pomembno za krepitev znanstvene diplomacije, povezovanje Evrope s severom Afrike na področju, ki ni politično občutljivo ali razdiralno.

Slovenija bo v pobudi sodelovala z letnim vložkom približno 100.000 evrov, torej bo v desetih letih prispevala približno milijon evrov. Članice naj bi v desetletju zbrale okoli 200 milijonov evrov, še okoli 220 milijonov evrov pa naj bi črpali iz evropskega proračuna.

Sloveniji se s tem odpira vrsta priložnosti, saj se bodo lahko slovenski raziskovalci povezovali v najbolj odlična znanstvena in gospodarska omrežja, kar je dolgoročno pomembno za znanstveno odličnost in gospodarsko vpetost v mednarodni prostor.

"S sodelovanjem v takšni pobudi dobijo slovenski raziskovalci kakovostno mednarodno evalvacijo in se zelo jasno umestijo na globalni zemljevid. Poleg tega za isti vložek dobimo bistveno boljše rezultate," je Boh naštel nekaj koristi.

Sodelovanje v pobudi tako po besedah državnega sekretarja odpira slovenskim raziskovalcem, akademski sferi in gospodarstvu pot v pomemben sredozemski prostor, kamor sicer nimajo neposrednega dostopa oziroma je ta otežen.

Poleg tega se s sodelovanjem v pobudi ob prispevku iz evropskega proračuna pomnožijo sredstva, do katerih bodo imeli dostop slovenske univerze, podjetja in inštituti za raziskave in inovacije na področjih hrane in vode.

Boh je izpostavil željo po čim hitrejšem nadaljevanju procesa in čimprejšnjih podpisih sporazumov s tretjimi državami v Primi, tako da se bodo lahko začele čim prej izvajati konkretne dejavnosti. Pobuda naj bi zaživela v nekaj tednih.

Ministri so danes sprejeli tudi sklepe o poenotenju poročanja na področju raziskav in inovacij, s čimer naj bi zmanjšali upravno breme, kar je še posebej pomembno za majhne državne, je izpostavil slovenski državni sekretar.

V ospredju zasedanja pa je bila razprava o ekonomski upravičenosti vlaganj v raziskave in inovacije v kontekstu priprav prihodnjega večletnega proračuna za obdobje 2021-2027 oziroma programa za raziskave in inovacije v tem sklopu.

V povezavi z enim od osrednjih argumentov v tej razpravi, da bi morala biti znanost neposredno v službi gospodarstva, je Boh izpostavil, da raziskovalne institucije niso razvojni oddelki podjetij.

Vsakodnevni razvoj si morajo podjetja priskrbeti sama, kar se tiče dolgoročnega načrtovanja, pa je treba vzpostaviti partnerstvo med gospodarstvom in raziskavami, je poudaril državni sekretar.