#družba znanost 6.6.2017 12:30

Zaživel digitalni arhiv slovenske ljudske glasbe EtnoMuza

Ljubljana, 6. junija - Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in ljubljanska Fakulteta za računalništvo in informatiko (FRI) sta združila moči in oblikovala digitalni arhiv slovenske ljudske glasbe EtnoMuza. Danes so arhiv predstavili javnosti, skupaj s pristopi in orodji, ki lahko pomagajo pri analizi, označevanju in iskanju po glasbenih gradivih.

Ljubljana, Novi trg.
Poslopje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Znanstvno raziskovalni center Sazu.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Bazo trenutno sestavlja več kot 3000 slovenskih ljudskih pesmi, njeno analiziranje pa je z nastajajočimi novimi tehnološkimi orodji lahko veliko hitrejše ali sploh mogoče. Celoten cilj projekta je prav tako povečati dostopnost do gradiva, saj gre za ljudsko slovensko kulturno dediščino, ki izumira, zato se je snovalcem zdelo pomembno, da jo z digitalizacijo ohranijo, je za STA povedal vodja Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije na FRI Matija Marolt.

Po besedah Marolta na FRI že deset let sodelujejo z Glasbenonarodopisnim inštitutom v navezavi z gradivom, ki ga inštitut hrani. "To gradivo je zelo enostavno spraviti v digitalno obliko, težje pa se je v veliki količini gradiva znajti oziroma ga analizirati," je dodal.

Po arhivu bo mogoče iskati po več parametrih in na podlagi najdenega sklepati o doslej še neznanih vzorcih. Z novimi orodji bi denimo lahko v obsežni zbirki slovenskih ljudskih pesmi prebrskali za vsemi omembami besede Saracen in na podlagi rezultatov sklepali, kako in kdaj so se ti prvič pojavili in kako so se udomačili v slovenskem pojmovnem svetu, je v sporočilu za javnost zapisala Agata Tomažič iz ZRC SAZU.

Na današnji predstavitvi so na podlagi praktičnih primerov analize folklorističnih in etnomuzikoloških vsebin predstavili metode pridobivanja informacij iz glasbe (Music Information Retrieval - MIR) ter metode semantične analize naravnega jezika (Natural Language Processing - NLP).

EtnoMuza še ni dostopna za splošno javnost, nekaj ljudskim pesmim pa je mogoče prisluhniti na spletišču EtnoFletno. Na tem mestu je mogoče po Maroltovih besedah brskati po manjši podmnožici arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Lahko se išče po izsekih besedila ali pa po melodiji - uporabnik zapoje del skladbe in brskalnik pa skladbo prepozna.

Kot zanimivost je Agata Tomažič omenila, da je iz baze Glasbenonarodopisnega inštituta za svoje ustvarjanje črpal tudi letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, glasbenik in skladatelj Boštjan Gombač.