AVP z raziskavo opozarja na nevarnosti uporabe telefona med vožnjo

Velov je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da agencija v svojem prizadevanju za pametno in varno vožnjo sledi tudi najsodobnejšim strokovnim trendom in znanstvenim ugotovitvam. S ciljem, da predvsem slovenski, pa tudi tuji javnosti dokažejo in jo prepričajo o nevarnosti uporabe telefona med vožnjo, so s pomočjo podjetja za aplikativno nevroznanost Blckb in šolo vožnje Ježica po besedah Velova izvedli inovativen eksperiment v naravnem okolju.

Med vožnjo so s pomočjo EEG-tehnologije merili, kaj se dogaja v možganih voznikov, ko se pogovarjajo po telefonu, pošiljajo sms-sporočila in med vožnjo uporabljajo družabna omrežja. Med drugimi je bila zanimiva ugotovitev, da med telefonskim pogovorom "oči že gledajo, a možgani ne vidijo", je poudaril Velov in dodal, da so ugotovitve jasne in veljajo prav za vse voznike, ne glede na izkušnje, starost ali spol.

V znanstveni raziskavi so voznikom namestili 64-kanalne EEG-kape z medicinskim EEG-ojačevalcem, povezanim s prenosnim računalnikom, na katerem je vožnjo na zadnjem sedežu spremljal nevroznanstveni EEG-analitik.

"Vsak od osemnajstih udeležencev je odvozil 20-minutno traso v realnem prometu in medtem prejel devet motilcev oziroma tri sms-sporočila, tri sporočila na družabnih omrežjih in tri klice. Na vsakega od teh motilcev se je moral nemudoma odzvati. Na sovoznikovem sedežu je za varnost skrbel učitelj vožnje iz šole vožnje Ježica, da smo lahko raziskavo izvedli povsem varno in v realnih pogojih na cesti," je povedal Luka Zevnik iz podjetja Blckb.

"Če primerjamo možgansko aktivnost med vožnjo brez motenj z aktivnostjo med telefonskim pogovorom, je prisoten jasen trend, ki nakazuje, da so med pogovorom vidna področja možganov manj aktivna," je enega od znanstvenih vidikov raziskave izpostavil nevroznanstveni EEG-analitik Jurij Dreo.

Še bolj jasne in statistično signifikantne rezultate pa po njegovem kaže vpliv pisanja sms-sporočil in rabe družabnih omrežij na našo pozornost. "Največjo razliko lahko vidimo prav pri povečani aktivnosti čelnega režnja, ki je ključen za učinkovito usmerjanje pozornosti oz. t. i. izvršilne funkcije," je pojasnil Dreo. Kot je dodal, so naše možganske kapacitete omejene, ko opravljamo več nalog hkrati, kajti posameznih enostavno ne moremo izvajati učinkovito.

Agencija je ob tem predstavila spletni video, izsledke raziskave pa bo predstavila tudi na evropski ravni. Rezultati so še en argument več za zaostritev kazni, zato bodo rezultate poslali tudi poslancem DZ, je še dodal Velov.