Arnes že 25 let med ključnimi stebri za razvoj interneta v Sloveniji

Ljubljana, 15. junija - Javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) je danes slovesno obeležil 25-letnico delovanja. Vlada je namreč to ključno ustanovo za razvoj interneta v Sloveniji ustanovila leta 1992. Danes s svojo infrastrukturo povezuje več kot 1400 raziskovalnih, izobraževalnih in kulturnih organizacij ter okoli 250.000 uporabnikov.

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Nekdanji direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Tomaž Kalin.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Ustanovitelj in direktor Zavoda Go6 Jan Žorž.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Strokovnjak s področja telekomunikacij Janez Bešter.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Marjan Turk z ministrstva za javno upravo.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Nekdanji minister za informacijsko družbo Pavel Gantar.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Dorte Olesen iz vseevropskega raziskovalno-izobraževalnega omrežja GEANT.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Računalnik Stenar, ki je šest let opravljal vlogo glavnega komunikacijskega vozlišča izobraževalno raziskovalne sfere Slovenije.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes, na katerem sta imela nagovora ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, dvorišče Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Dogodek ob 25. obletnici ustanovitve Akademske in raziskovalne mreže Slovenije Arnes.
Foto: Aljoša Rehar/STA



Direktor Arnesa Marko Bonač je v uvodnem nagovoru spomnil na začetke oddaljenega povezovanja računalnikov na Institutu Jožef Stefan (IJS) še pred ustanovitvijo Arnesa.

Leta 1992 pa je nato takratni direktor IJS Tomaž Kalin uspel prepričati takratnega ministra za znanost Petra Tanciga, da je za razvoj znanosti, ki je po svoji naravi mednarodna, vredno ustanoviti javni zavod, ki bi omogočal raziskovalcem nove e-možnosti za medsebojno komunikacijo.

Minister Tancig in državni sekretar Iztok Tvrdy sta tedaj kljub težkemu finančnemu položaju, v katerem je bila Slovenija, uspela ustanoviti Arnes in mu zagotoviti prva proračunska sredstva, je pojasnil Bonač.

Glede prihodnosti Bonač pravi, da ne vedo, kakšne tehnologije in storitve bodo ponujali v prihodnosti, vedo pa kako. "Vedno bomo sledili željam in potrebam naših uporabnikov, to je raziskovalne in izobraževalne sfere," je poudaril.

Vedno nameravajo biti tudi v koraku z razvojem v drugih razvitih državah, poskušali bodo narediti kar največ s kar najmanj sredstvi, znanje delili z uporabniki ter jim pomagali in svetovali.

"Ne bomo samo spodbujali uporabe tehnologije, ampak bomo tudi opozarjali na zlorabe, pomagali pri preprečevanju incidentov in njihovem razreševanju, izobraževali, kako koristno in varno uporabiti tehnološke novosti," je še dejal.

Udeležence so nagovorili tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, minister za javno upravo Boris Koprivnikar in Dorte Olesen iz vseevropskega raziskovalno-izobraževalnega omrežja GEANT.

Ministrica je omenila strategijo vzgojno-izobraževalnih zavodov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter vrsto projektov v smeri e-učenja in e-znanja.

Koprivnikar je medtem izpostavil, da bo družba prihodnosti digitalna, k čemur pomembne temelje prispeva tudi Arnes. Pri tem je mnenja, da lahko Slovenija v digitalnem svetu prihodnosti postane ena najmočnejših držav.

Po zaslugi Arnesa se je Slovenija med prvimi priključila tistim državam, ki so razvijale in širile medmrežne povezave akademskih in izobraževalnih okolij, od tam pa tudi gospodarstva, javne uprave, medije in druge.

V preteklosti je bil Arnes širši javnosti poznan predvsem po elektronskih naslovih @guest.arnes.si in dostopu do interneta s klicno povezavo. Danes uporabnikom ponuja najsodobnejše storitve s področja omrežij, superračunalniške infrastrukture in računalništva v oblaku, multimedijske storitve in druge spletne aplikacije ter povezavo v panevropsko omrežje GEANT.

V okviru Arnesa delujeta Register in SI-CERT. Register upravlja domeno .si in s tem skrbi za delovanje slovenskega interneta. Domena .si je aprila letos prav tako praznovala 25 let obstoja, danes pa je registriranih že skoraj 124.000 domen.

SI-CERT pa je nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, katerega vloga, zaradi številnih kibernetskih napadov, postaja vse bolj pomembna, poudarjajo v Arnesu.

Arnes hkrati velik poudarek namenja tudi prenosu znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (IKT) ter osveščanju javnosti o varni rabi interneta in sodobnih tehnologijah. Pod okriljem Arnesovega centra SI-CERT tako deluje projekt Varni na internetu.

Arnes je sicer nedavno prejel tudi častno Valvasorjevo priznanje za vzpostavitev optičnih povezav muzejem in galerijam med projektom IR optika, ko je zmogljivo optično povezavo dobilo kar 754 zavodov s področja izobraževanja, znanosti in kulture.

V letošnjem letu bo Arnes medtem začel z izvajanjem programa SIO-2020, v okviru katerega bo na skoraj 950 vzgojno-izobraževalnih zavodih zgradil brezžična omrežja, izvedel nakup nove IKT-opreme ter razvil nove, napredne e-storitve in e-vsebine.