V Mariboru simpozij o pridelovanju zelenjave in krompirja

"Fokus našega srečanja je spodbuditi razmislek v smeri krepitve lokalne preskrbe in kakovosti tovrstnih izdelkov," je za STA povedala Martina Bavec s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Na dogodku, ki se je začel danes v Hotelu Habakuk, bodo predstavili izsledke najnovejših raziskav in druge prispevke na temo kakovosti, sledljivosti, ekološke pridelave, pridelave zelenjave za predelovalno industrijo in pridelave v zavarovanih prostorih.

"V Sloveniji imamo žal samo sto hektarjev zavarovanih prostorov in če želimo pridelovalno sezono razširiti na jesen oziroma zimo, bi morali več vlagati v gradnjo novih rastlinjakov, plastinjakov ter v namakalno opremo. Upamo, da bomo s tem dogodkom spodbudili tako pridelovalce kot potencialne investitorje ter prispevali kamenček v mozaiku znanja v smislu boljših tehnologij pridelave v zavarovanih prostorih, saj imamo tu tehnološki zaostanek za najbolj razvitimi evropskimi državami," je pojasnila Bavčeva.

Simpoziju bo v petek sledila strokovna ekskurzija na več kmetij oziroma podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi načini pridelovanja zelenjave - od ekološke (biodinamične), integrirane, z geografsko označbo do hidroponske - na različnih lokacijah v Podravju.

Vzporedno bo potekala še delavnica za pridelovalce, tehnologe, kmetijske svetovalce in druge strokovnjake s ciljem izboljšanja pridelave zelenjave v zaščitenih prostorih.

Simpozij je pobuda fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, natančneje njene katedre za ekološko kmetijstvo, poljščine, vrtnine in okrasne rastline, ki je bila na predhodnem simpoziju v Zagrebu leta 2014 izbrana, da bo v okviru Mednarodnega združenja za hortikulturno znanost (ISHS) kot prva v Sloveniji organizirala omenjeni dogodek v Mariboru.

Med drugim se dogodka udeležujejo tudi predstavniki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), ISHS in državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. "Takšna srečanja pod okriljem največje znanstvene asociacije na področju kmetijstva se odvijajo na tri leta, nam pa je uspelo zbrati več kot sto znanstvenih prispevkov iz 28 držav, od Japonske in Irana do večine evropskih držav in ZDA," je pojasnila Bavčeva.

Po podatkih statističnega urada je prebivalec Slovenije lani za prehrano porabil največ žit, zelenjave, mesa, svežega sadja in krompirja. A domača pridelava teh živil je bila precej nižja od porabe, še posebej pri zelenjavi in svežem sadju. Stopnja samooskrbe je pri zelenjavi dosegla 41,7 odstotka, pri krompirju pa 54,8 odstotka.

Bavčeva razlog za to vidi predvsem v nizkih odkupnih cenah teh pridelkov. "Ne znamo se pogajati s trgovci. Za prve pridelke, namesto da bi dali kmetom najvišje cene, jih nagovarjajo, da spustijo ceno in gredo že s prvimi pridelki kot akcija na trg, ker Slovenci kupujejo samo akcijo. To vpliva na celoletno nizko ceno pridelka. Če si enkrat v minusu ob takšnih rastlinah, ki zahtevajo izjemno visoke vložke, pa se težko izvlečeš," je pojasnila.

Po besedah državne sekretarke Strniše se položaj kljub temu izboljšuje, saj država že nekaj let izvaja ukrepe za povečanje samooskrbe z zelenjavo. "Leta 2010 smo imeli še 31-odstotno samooskrbo z zelenjavo," je pojasnila za STA.

Država med drugim podpira vlaganja v namakalne sisteme in zaščitene prostore, pred dvema letoma pa je uvedla tudi proizvodno vezana plačila za pridelavo zelenjave. Po besedah Strniše pa je nujna tudi večja povezanost pridelovalcev. "Naša največja rana je, da pridelovalci niso v zadostni meri povezani, da v zadostni meri ne načrtujejo proizvodnje oziroma vnaprej sklepajo pogodb z odkupovalci, kljub temu da so že pred leti ustanovili zelenjavno verigo, katere cilj je bil združitev razpršene proizvodnje," je povedala.

Napovedala je, da bodo na ministrstvu do jeseni pripravili pravno podlago za vzpostavljanje skupin in organizacij proizvajalcev, ki bodo lahko tudi kandidirale za podporo iz programa za razvoj podeželja. "To bi moral biti prvi korak k temu, da bi združili proizvodnjo zelenjave in z bolj načrtovano proizvodnjo omogočili boljše tržne priložnosti. Ker ne glede na to da imamo nizko samooskrbo, se nam namreč dogaja, da občasno pridelovalci ne morejo prodati vsega," je še povedala Strniša.