znanost 22.8.2017 10:57

Podvodni hrup velik onesnaževalec evropskih morij

Ljubljana/Tallinn, 22. avgusta - Eden pomembnih izzivov ohranjanja dobrega stanja morskega okolja je poleg vstopanja škodljivih snovi, invazivnih organizmov ali podnebnih sprememb tudi zvočno onesnaževanje morja. V zadnjih 50 letih se je hrup predvsem na račun večjega ladijskega prometa močno povečal. Podvodni hrup lahko močno škoduje morskim organizmom, povzroča motnje v komunikaciji, spremembe v obnašanju ter celo fizične poškodbe živali.

Piran.
Obalno mesto Piran.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Estonija, Talin.
Raziskovalec Aleksander Klauson, ki z znanstvenimi kolegi Univerze za tehnologijo v Talinu meri in analizira podvodni hrup v Baltskem morju.
Naprava za merjenje podvodnega hrupa.
Foto: Lea Udovč/STA

Estonija, Talin.
Naprava za merjenje podvodnega hrupa.
Foto: Lea Udovč/STA

Estonija, Talin.
Raziskave podvodnega hrupa.
Foto: Lea Udovč/STA

Estonija, Talin.
Raziskovalec Aleksander Klauson, ki z znanstvenimi kolegi Univerze za tehnologijo v Talinu meri in analizira podvodni hrup v Baltskem morju.
Naprava za merjenje podvodnega hrupa.
Foto: Lea Udovč/STA

Estonija, Talin.
Raziskovalec Aleksander Klauson, ki z znanstvenimi kolegi Univerze za tehnologijo v Talinu meri in analizira podvodni hrup v Baltskem morju.
Naprava za merjenje podvodnega hrupa.
Foto: Lea Udovč/STA

Estonija, Talin.
Raziskovalna barka Salme.
Foto: Lea Udovč/STA

Evropo obdajajo štiri morske regije: Sredozemsko, Črno in Baltsko morje ter severni Atlantski ocean s Severnim morjem. Skoraj polovica prebivalstva EU pa živi manj kot 50 kilometrov od morja.

Da bi dosegli dobro stanje evropskega morskega okolja, so morale članice Evropske unije do leta 2015 pripraviti Morsko strategijo za svoje morske vode, ki sledi ciljem evropske morske direktive za doseganje dobrega stanja morskega okolja iz leta 2008. Ena izmed vsebin, ki je pomembna za doseganje dobrega stanja morja, je tudi podvodni hrup.

Poznamo dve vrsti podvodnega hrupa

Kot sta pojasnili Monika Peterlin in Andreja Popit z Inštituta za vode Republike Slovenije, vire podvodnega hrupa delimo glede na tip hrupa, ki ga povzročajo.

Prvi tip hrupa je dolgotrajni (kontinuirni) hrup, katerega viri so na primer poglabljanje dna, ladijski promet, čolni, gradbena dela in energetske naprave. Druga vrsta hrupa pa je intenzivni kratkotrajni (impulzni) hrup. Impulzni hrupni dogodki so lahko enkratni ali pa se ponavljajo. To so denimo eksplozije, seizmične preiskave, zabijanje pilotov ali uporaba sonarjev.

Podvodni hrup močno škoduje morskim organizmom

Raziskave morskega hrupa so pomembne, saj lahko ta močno škoduje morskim organizmom. Morske živali so namreč po besedah Peterlinove odvisne od zaznave zvoka, saj jih zvok vodi pri vseh njihovih funkcijah od prehranjevanja, reprodukcije, komunikacije in navigacije do njihove zmožnosti bega pred plenilci.

Podvodni hrup tako zmanjšuje njihovo zmožnost za orientacijo, dolgoročno pa vpliva tudi na njihovo reprodukcijo in preživetje, saj pri živalih povzroča stres, zmanjša njihovo sposobnost za iskanje hrane, jih odžene iz njihovih habitatov in ovira razmnoževanje.

Predvsem impulzni hrup visoke jakosti lahko povzroča fizične poškodbe mehkih tkiv ter lahko živali tudi na mestu ubije, je poudarila Peterlinova.

Z naraščanjem ladijskega prometa večje zvočno onesnaževanje

Raziskave na globalni ravni kažejo, da raven hrupa v morjih narašča predvsem kot posledica naraščajočega pomorskega prometa. Ladijski promet povzroča podvodni hrup v frekvencah, ki so znotraj spektra, ki ga morske živali uporabljajo za komunikacijo na velike razdalje, je pojasnila Peterlinova.

Ob tem je opozorila, da bodo poleg obstoječih virov na podvodni hrup vplivali tudi novonačrtovani posegi v svetovnih morjih, kot so vetrne elektrarne, črpanje nafte ali rudarjenje na morskem dnu, ki ravno tako prispevajo k povečevanju podvodnega hrupa in ga bodo povečevali še v prihodnje.

Raziskave v Baltskem morju

Raziskave morskega hrupa v enem najbolj onesnaženih morij na svetu, Baltskem morju, ki ga obkroža osem držav članic EU, so potekale v okviru evropskega projekta BIAS. Gre za mednarodni evropski projekt, ki je vključeval znanstvenike šestih držav ob Baltskem morju s ciljem raziskovanja človeško povzročenega hrupa v morju.

V projektu so sodelovali tudi estonski znanstveniki s Tehnične univerze v estonski prestolnici Tallinn. Aleksander Klauson skupaj z znanstvenimi kolegi na Oddelku za morske sisteme na omenjeni univerzi že od leta 2012 meri in analizira podvodni hrup v Baltskem morju. "Podvodni zvok je pomemben dejavnik onesnaževanja, zato ga moramo meriti in razumeti," je poudaril.

Večino meritev opravijo na raziskovalni barki Salme, ki je v lasti omenjene talinske univerze. Za raziskave uporabljajo podvodno akustično napravo, ki omogoča analizo podvodnih zvokov v realnem času.

Kot je pojasnil Klauson, rastoča raven podvodnega zvoka vpliva tudi na morski ekosistem ter na živali, njihov razvoj in velikost populacij. Morski sesalci, med najpogostejšimi v baltskem morju so tjulnji, so posebno občutljivi na podvodni hrup, je dejal. V prihodnje znanstveniki želijo natančnejše merjenje sezonskih variacij ter občutljivost razširjenih vrst.

Z meritvami podvodnih zvokov so leta 2014 v okviru projekta BIAS s pomočjo avtonomnih podvodnih mikrofonskih sistemov na 38 različnih lokacijah izdelali zemljevide podvodne zvočne pokrajine. Zemljevidi prikazujejo, kako zvok morskih plovil vpliva na zvočno pokrajino.

"Na ta način lahko precej natančno razumemo, v katerih delih Baltskega morja, na kateri globini in v katerem času je bila prisotna določena raven podvodnega hrupa," je pojasnil Klaus. Zvočne mape lahko med drugim uporabijo pri načrtovanju pomorskih aktivnosti in implementaciji pomorske regulacije.

Estonski raziskovalci trenutno nadaljujejo z meritvami podvodnih zvokov, a na nekoliko manjšem območju kot leta 2014. Za obsežnejše raziskave namreč potrebujejo več finančnih sredstev, saj so tovrstne raziskave zelo drage, je še izpostavil Klaus.

Tudi v Sloveniji merimo podvodni hrup

Prve meritve podvodnega hrupa v Sloveniji so bile po besedah Peterlinove izvedene v obdobju od leta 2011 do 2015. V tem obdobju so vzpostavili merilno mesto podvodnega hrupa na stacionarni postaji na svetilniku Debeli rtič, kjer se meritve redno izvajajo od leta 2015 naprej.

Na raven hrupa v slovenskem morju vplivajo številne dejavnosti v obalnem pasu in na odprtem morju. Na širitev zvoka v vodi vpliva oblika morskega dna ter vrsta substrata na morskem dnu.

"Slovensko morje je zelo plitvo, kar pomeni, da je podvodni hrup zaradi odboja od dna in od morske gladine (odmev) lahko tudi večji od dejanskega vnosa hrupa. Mejne vrednosti za podvodni hrup pa so odvisne od tega, katere morske živali živijo na obravnavanem območju, saj je v morju zvok zelo pomemben," je povedala Peterlinova.

Inštitut za vode RS sicer podvodni hrup preučuje v okviru projekta QUIETMED, v katerem sodeluje osem držav. Cilj projekta je izboljšati raven usklajenosti in primerljivosti izvajanja drugega cikla Morske strategije na področju podvodnega hrupa na območju Sredozemskega morja. Predstavniki na Inštitutu za vode RS pa so vključeni tudi v Tehnično skupino za podvodni hrup že od sprejema direktive v letu 2008.

V Sloveniji je za izvajanje evropske morske direktive pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Pripravo strokovnih podlag v prvem šestletnem obdobju implementacije direktive je koordiniral Inštitut za vode RS, pri tem pa so sodelovale tudi številne strokovne institucije.

Vlada je julija letos sprejela program ukrepov v skladu z morsko direktivo, v katerem so vključeni tudi ukrepi za omejevanje in nadzor nad vnosom podvodnega hrupa kot zadnji korak prvega izvajalskega obdobja morske direktive, je še pojasnila Peterlinova.