Koriščenje olajšave za raziskave in razvoj lani upadlo

Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem obračunu za leto 2016 koristilo 629 podjetij, in sicer v skupni višini skoraj 268 milijonov evrov. Leto prej si je na ta način zmanjšalo davčno osnovo 757 podjetij, kar je bilo skoraj 50 odstotkov več kot pred petimi leti.

Na problematiko koriščenja omenjene olajšave so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) začeli glasneje opozarjati lani, ko so ugotovili, da inšpektorji preverjajo upravičenost do olajšave za več let nazaj, pri tem pa si na novo tolmačijo pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so takrat pojasnili, da je pravilnik v pristojnosti finančnega ministrstva, s katerim se nameravajo dogovoriti glede potrebe po spremembah.

Ker si prizadevajo za zagotovitev jasnosti in predvidljivosti pri izvajanju ukrepa uveljavljanja davčnih olajšav za raziskave in razvoj, so na ministrstvu v zadnjih štirih letih pripravili že štiri splošna strokovna mnenja glede opredelitve dejavnosti raziskav in razvoja, zdaj pa je svoje smernice pripravila še finančna uprava.

Namen smernic je zagotoviti večjo davčno gotovost, so za STA pojasnili na Fursu. Zavezanci jih lahko uporabljajo kot delovni pripomoček pri ugotavljanju, ali njihova dejavnost predstavlja raziskovalno-razvojno dejavnost, za katero je mogoče uveljavljati davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Dodali so tudi vprašanja in odgovore s tega področja, smernice pa bodo še dopolnjevali.

Štiri mnenja ministrstva in zdaj še smernice Fursa utegnejo marsikoga zmesti. Igor Knez iz pravne službe GZS je za STA povedal, da so sicer smernic veseli, a da njihovi avtorji niso naredili bistvenega premika, da bi podjetjem olajšali uveljavljanje te olajšave. "So premalo praktične," je dejal.

A ključno se mu zdi spoznanje, da od podjetja, ki želi uveljavljati olajšavo za razvoj svojega izdelka, ne morejo pričakovati nekih doktorskih nalog in objav v znanstvenih revijah. To je v smernicah malo bolj jasno zapisano, čeprav bi lahko navedli več praktičnih primerov, da bi bilo še bolj jasno, je dejal.

Ob tem je opozoril na razlikovanje med dejavnostjo raziskav in dejavnostjo razvoja. Podjetja se ukvarjajo z razvojem, raziskave pa praviloma potekajo v akademski sferi, je spomnil. A Knez opaža, da temeljnega razumevanja, kaj je razvoj, pri nas ni.

Omenjeno olajšavo lahko uveljavljajo podjetja v Sloveniji, ki izvajajo raziskovalno-razvojne projekte, in sicer pri obračunu davka na dobiček. Od uveljavitve sprememb zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb in dohodnine 1. januarja 2013 je njena višina določena v višini 100 odstotkov investiranega zneska.

Na Fursu vsako leto pripravijo tudi izbor davčnih zavezancev za inšpekcijo in kontrolo na področju olajšav za raziskave in razvoj, in sicer tistih, ki so bili na podlagi izbranih kriterijev opredeljeni kot tvegani. Letos so izvedli 19 tovrstnih nadzorov ter kršitve ugotovili v devetih primerih. Neposredni finančni učinki so znašali 3,4 milijona evrov.