znanost 14.9.2017 12:35

Odbor za izobraževanje za dodaten denar za raziskovalno dejavnost

Ljubljana, 14. septembra - Odbor DZ za izobraževanje, znanost in šport je danes obravnaval razmere v raziskovalni dejavnosti, o čemer so spregovorili predstavniki shoda za znanost. Na odboru so se strinjali, da je slovenska znanost podhranjena, in sprejeli nekaj sklepov, med drugim tudi, da se v tem in prihodnjem letu zagotovijo dodatna sredstva za raziskovalno dejavnost.

Ljubljana, DZ.
Seja odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino.
Arhiv STA.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Na razmere v raziskovalni dejavnosti je opozoril Jože Pungerčar z Instituta Jožef Stefan, ki je dejal, da položaj, v katerem so se znašli, ni le povezan s presihajočim financiranjem raziskovalnega dela, ampak tudi z razumevanjem pomena znanosti za razvoj družbe. Zato so se aprila priključili globalni pobudi znanstvenikov, ki so opomnili politične elite na nevzdržno stanje.

Zahtevali so avtonomijo in stabilno financiranje raziskovalnega dela in znanosti ter povečanje deleža financiranja iz proračuna na odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) z začetkom v tem letu, je pojasnil Pungerčar. Dodal je, da na tem področju trenutno dosegamo 0,4 odstotka BDP, kar je "alarmantno" in Slovenijo uvršča med drugo najslabšo državo EU po deležu BDP za raziskovanje. Ob tem je spomnil na julijski sestanek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki jim je obljubil "zmerno povečanje sredstev za znanost".

Na nezavidljiv položaj v znanosti so opozarjali tudi predstavniki raziskovalnih institucij in univerz. Še en član organizacijskega odbora shoda za znanost Aleš Vaupotič z novogoriške univerze je izpostavil problematiko pridobivanja sredstev na razpisih, ki se znižujejo. Predsednica sveta za znanost in tehnologijo Tamara Lah je menila, da povezave znanosti in tehnologije z gospodarstvom ni več, odkar je politika tehnologijo dodala k ministrstvu za gospodarstvo.

Raziskovalki Jana Šimenc in Ana Rotter pa sta kot posledice takšnega stanja izpostavili prekarnost mladih raziskovalcev in beg možganov, kjer pogosto gre za mlade in najboljše raziskovalce.

V razpravi je poslanec Levice Luka Mesec izrazil potrebo po progresivnem oz. skokovitem povečanju sredstev za raziskovalno dejavnost, pri čemer je razkril, da je polovica njegovih kolegov s fakultete, ki so se odločili za akademsko kariero, v tujini in jih najbrž ne bo več nazaj v Slovenijo.

Poslanec SD Janko Veber je poudaril, da se ob zmanjševanju denarja za raziskave odvijajo prodaje visokotehnoloških podjetij, kot je npr. Fotona. To je "uničujoče in ne omogoča nadaljnjega preboja znanosti", je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je med drugim dejal, da se na ministrstvu zavzemajo za stabilnost financiranja raziskovalne dejavnosti, kar naj bi vnesli v nastajajoči nov zakon o raziskovalni dejavnosti. Verjame, da bodo s skupnimi močmi vzpostavili pogoje, da bo znanost in naši raziskovalci evropsko konkurenčni.

Odbor je sprejel še sklep, da se v roku treh mesecev državnemu zboru predloži predlog zakona o raziskovalni dejavnosti, v katerega naj se ustrezno vključijo tudi predlogi iz razprave.