znanost 15.9.2017 13:07

Pri polovici sodelujočih v projektu Adam ugotovili slabše kognitivne sposobnosti

Ljubljana, 15. septembra - V okviru projekta zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji Adam se je testiralo 457 ljudi, rezultati testiranj pa so pokazali, da je polovica dosegla slabši rezultat kognitivnih sposobnosti. To ne pomeni nujno, da imajo demenco, lahko pa je upad miselnih sposobnosti prvi pokazatelj te bolezni, pravi nevrolog Zvezdan Pirtošek.

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost, raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Jurij Dreo, predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek in Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Jurij Dreo.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Jurij Dreo.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost, raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Jurij Dreo, predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek in Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost, raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Jurij Dreo, predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek in Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev rezultatov testiranj v okviru vseslovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam.
Manuel Kuran iz podjetja Blckb, družbe za aplikativno nevroznanost, raziskovalni sodelavec katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Jurij Dreo, predstojnik katedre za nevrologojo Zvezdan Pirtošek in Anja Šonc iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
Foto: Anže Malovrh/STA

Projekt Adam so izvajali od 8. maja do 7. julija v Osrednjeslovenski, Pomurski, Savinjski, Gorenjski, Dolenjski in Obalno-kraški regiji.

Med 457 prostovoljci, ki so se udeležili projekta, je bilo 131 moških in 326 žensk, povprečno so bili stari 71,6 leta, je na današnji predstavitvi rezultatov projekta povedal strokovni vodja projekta Pirtošek, ki je sicer zdravnik nevrolog na kliničnem oddelku za bolezni živčevja nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Preiskave, ki so vključevale vprašalnike, intervjuje in meritve s pomočjo EEG-tehnologije, so izvedli na osebah, ki so izjavile, da so brez diagnosticiranih motenj miselnih in spominskih funkcij. To pomeni, da so menili, da so v tem smislu zdravi.

A tudi na teh domnevno kognitivno neoškodovanih ljudeh je test spominskih in miselnih sposobnosti pokazal nekatera večja odstopanja od normalnih rezultatov. Kar 38 odstotkov oz. 170 sodelujočih je doseglo slabši rezultat kognitivnih sposobnostih od zdrave populacije. Še dodatnih 12 odstotkov je bilo mejnih. Skupaj je kar 50 odstotkov ljudi, od tistih, ki so menili, da so zdravi, doseglo nižje ocene kognitivnih sposobnosti od mejnih norm za zdravo populacijo, je povedal Pirtošek.

Kot je dodal, bi lahko to nakazovalo, da je demenca v Sloveniji pri nas bistveno premalo prepoznana, kar pomeni, da med nami živi veliko ljudi, ki imajo demenco, pa za to ne vedo. Je pa dodal, da bi lahko sklepali, da so se projekta v večji meri udeležili ljudje, ki imajo družinsko nagnjenost k demenci oz. ljudje, ki morda že čutijo, da njihove miselne sposobnosti pešajo, kar ni nujno, da takšnega odstotka ljudi s kognitivnimi težavami ni mogoče preprosto posplošiti na širšo populacijo take starosti.

Udeleženci projekta bodo po besedah Manuela Kurana iz družbe za aplikativno nevroznanost Blckb, ki je pobudnik projekta, v prihodnjih dveh tednih po pošti prejeli rezultate. K rezultatom bo priložena brošura projekta, prav tako nasvet, kdaj in na koga se obrniti, če so bili rezultati testiranja slabši.

Pirtošek svetuje tistim, ki so dosegli slabše rezultate, naj se odpravijo k osebnemu zdravniku, če tudi sicer pri vsakodnevnih opravilih opažajo težave s spominom in miselnimi sposobnostmi. Skupaj z osebnim zdravnikom pa bosta potem določila, ali je potrebna nadaljnja diagnostika pri nevrologu ali psihiatru, ki lahko potrdita diagnozo demence.

Sicer pa je organizatorje presenetilo veliko povpraševanje po testiranju. Tako je interes za sodelovanje v projektu kar za desetkrat presegel njihove zmožnosti, kar pomeni, da se je na testiranje prijavilo več kot 4000 ljudi.

Ali bi bilo smiselno presejalno testiranje populacije za demenco, še stroka ni enotna, po besedah Pirtoška sedaj o tem poteka debata. Dejstvo pa je, da zdravila, ki bi ustavilo demenco ali celo izboljšalo kognitivne funkcije, ni.