Humanistika in družboslovje

Prosto dostopni viri kot način do kakovostnega in vsem dostopnega izobraževanja

Ljubljana, 18. septembra - Na kongresu Unesca o prosto dostopnih izobraževalnih virih, ki poteka v Ljubljani, so ministri s področja izobraževanja iz različnih držav poudarili pomen vloge države pri omogočanju kakovostnega in vsem dostopnega izobraževanja. Kot menijo, lahko k temu pripomorejo tudi prosto dostopni izobraževalni viri, pomembno pa je tudi vlaganje v učitelje.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Ministrska okrogla miza: Pomembnost OER za SDG 4 iz nacionalnega stališča.
Indrajit Banerjee iz Unesca in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Tibor Navracsics.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Namestnik generalne direktorice UNESCO Getachew Engida.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Nagovor predsednika DZ Milana Brgleza.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Predsednica in direktorica Commonwealth of Learning Asha Kanwar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje svetovnega kongresa o prosto dostopnih virih, ki ga prireja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Unesco.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Slovenska ministrica Maja Makovec Brenčič je v panelni ministrski razpravi dejala, da je bila odločitev o modernizaciji izobraževalnega sistema v Sloveniji vladna, takšen projekt pa zahteva horizontalen in celosten pristop, saj modernizacija izobraževanja prinaša modernizacijo na več področjih. Ne gre namreč le za tehnologijo, ta je le orodje, pač pa je pomembna vsebina, je dejala. Po njenih besedah Slovenija sedaj dela na kakovosti vsebine, kar je zanjo eno od ključnih trenutnih vprašanj.

Makedonska ministrica Renata Deskoska je ob tem pojasnila izkušnjo iz svoje države, kjer so v preteklosti vlagali v nakup računalnikov za šole, a mnogi od njih sploh niso bili nikoli uporabljeni, saj niso imeli primernih virov in za to usposobljenih učiteljev, sedaj pa je oprema že zastarela. Tako je sama, ki je skupaj z novo makedonsko vlado mandat nastopila pred kratkim, zaustavila načrtovan nakup nove opreme, saj meni, da je treba najprej opolnomočiti učitelje, da jo bodo sploh lahko uporabili.

Tudi bolgarska ministrica Denitsa Sacheva je opozorila na to, da so v Bolgariji učitelji stari povprečno 52 let, zaradi česar je težje vpeljati nove pristope v izobraževanje. So pa po njenem mnenju nove tehnologije pomembne tudi za namen individualnega pristopa v izobraževanju, in sicer da pomagajo morda manj uspešnim učencem, po drugi strani pa omogočajo hitrejši razvoj nadarjenih.

A malteški minister Evarist Bartolo meni, da otrok, ki nima doma oz. živi v hudi revščini, ne bo imel nič od prosto dostopnih virov v izobraževanju, saj ne bo imel izpolnjenih osnovnih potreb. Tako je poudaril, da je treba skupaj s spremembami in napredkom na področju izobraževanja peljati tudi spremembe in napredek v dobrobit na vseh družbenih področjih, zlasti na področju sociale.

Opozoril je tudi na nevarnost, da bi bili otroci preveč "on-line" in da bi na račun virtualne realnosti pozabili na resničen svet okoli sebe. "Otroci morajo iti na igrišče, se poditi za žogo," je dejal.

Nekateri ministri pa so opozorili tudi na vprašanja, ki jih posledično sproža digitalizacija izobraževanja, kot so avtorske pravice in licence.

Makovec Brenčičeva je opozorila, da imajo države različno zakonodajo na področju avtorskih pravic, kar zapleta možnosti prevodov vsebin in njihovih objav med prosto dostopnimi viri v izobraževanju. Hrvaška ministrica Blaženka Divjak pa je dodala, da so posledice širše in imajo vpliv tudi na založništvo.

V Makedoniji imajo po besedah Deskoske na spletu objavljenih del učbenikov, del pa ne, ker so licence v lasti nekaterih založnikov, ki tega ne dovolijo. A ker je Makedonija majhen trg, poskušajo skleniti dogovor z založniki, ki si lastijo licence, da bi v državi lahko dobili prost dostop do kakovostnih knjig z zahoda.

Tudi litovska ministrica Jurgita Petrauskiene je dejala, da se soočajo z vprašanjem, kako odpreti vire in omogočiti dostop do njih v tako majhni državi, kjer pa imajo svoj jezik in svojo kulturo.