Humanistika in družboslovje

S sprejemom akcijskega načrta zaključek kongresa Unesca o prosto dostopnih izobraževalnih virih

Ljubljana, 20. septembra - S sprejemom ljubljanskega akcijskega načrta se je zaključil tridnevni mednarodni kongres Unesca o prosto dostopnih izobraževalnih virih. V njem med drugim spodbujajo k aktivnostim za opolnomočenje učiteljev in k ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti prosto dostopnih izobraževalnih virov.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Zadnji dan svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Pomočnik generalnega direktorja za izobraževanje pri Unescu Qian Tang.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Zadnji dan svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Zadnji dan svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Zadnji dan svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Zadnji dan svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Zadnji dan svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih.
Direktor oddelka za družbene vede pri Unescu Indrajit Banerjee.
Foto: Bor Slana/STA



Priporočila, ki so jih vključili v ljubljanski akcijski načrt, so oblikovali na podlagi šestih regionalnih posvetov, spletnega posvetovanja in razprav na ljubljanskem kongresu, ki se ga je udeležilo več kot 500 ljudi iz več kot 100 držav.

Prosto dostopni izobraževalni viri lahko pripomorejo k doseganju cilja zagotavljanja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja ter spodbujanja vseživljenjskega učenja, ki je eden od ciljev trajnostnega razvoja. Da pa bi ti viri lahko dosegli svoj potencial, morajo biti bolj integrirani v izobraževalne politike in prakse na vseh stopnja, od predšolske do vseživljenjskega učenja, je zapisano v akcijskem načrtu.

Med izzivi na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov so med drugim izpostavili opolnomočenje vseh njihovih uporabnikov, še posebej učiteljev, ki se morajo zavedati, kako lahko prosto dostopni izobraževalni viri povečajo dostop do znanja in tudi znižajo stroške.

Glede jezikovne in kulturne raznolikosti so v načrtu poudarili, da morajo biti prosto dostopni izobraževalni viri na voljo v različnih jezikih in prilagojeni kulturnim okoliščinam. Prav tako morajo biti prosto dostopni viri dostopni vsem, in sicer v oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, ne glede na starost, socialno-ekonomski status, kraj bivanja in druge okoliščine.

Pomočnik generalnega direktorja za izobraževanje pri Unescu Qian Tang, ki je kongres označil za zelo produktiven, je v zaključnem govoru poudaril pomen prosto dostopnih izobraževalnih virov za države v razvoju, še posebej v Afriki, in za ljudi, ki živijo na odročnih območjih. Prav tako je opozoril, da morajo biti viri oblikovani tako, da upoštevajo enakost med spoloma.

Tang je pozval tudi k sodelovanju z zasebnim sektorjem, predvsem s tehnološkimi podjetji, ki morajo po njegovih besedah razumeti, kakšne so potrebe na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov, da bodo lahko razvili primerna orodja.

Da si bo Slovenija prizadevala za izpolnjevanje akcijskega načrta, je v zaključnem nagovoru, ki ga je imela kot soorganizatorica kongresa, poudarila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Glede koalicij držav, ki jih je predstavila tudi v zaključnem govoru, je za STA pojasnila, da ima regionalna koalicija jugovzhodne Evrope že pripravljen načrt in kratko izjavo, ki jo bodo ministri podpisali v teh dneh. Slovenija pa je dala tudi pobudo za oblikovanje dinamične koalicije, ki bi bila jedro svetovne koalicije.

"Do zdaj imamo privolitev Malte, računamo na Japonsko, Irsko, Hrvaško, ki je tudi zelo aktivna, in na nekatere države z drugih kontinentov, kot so Kanada, verjetno Nigerija oziroma druge države, ki želijo res pospešiti razvoj na tem področju predvsem zaradi dostopnosti znanja," je dejala Makovec Brenčičeva.

Ministri s področja izobraževanja oziroma njihovi predstavniki iz 20 držav, ki so se v sklopu kongresa tudi sestali na okrogli mizi, so podpisali tudi posebno izjavo, v kateri so se po besedah Makovec Brenčičeve na vladnih ravneh zavezali, da bodo nadaljevali z razvojem področja prosto dostopnih izobraževalnih virov, "predvsem na področju opolnomočenja učiteljev, razvoja novih vsebin, ki temeljijo na kakovosti, izmenjav dobrih praks in predvsem koalicij, ki bodo doprinesle k temu, da bomo lahko širom po svetu v resnici naredili znanje bolj dostopno, vključujoče in kolikor bo le mogoče tudi vsem prijazno".