V okviru Odlični v znanosti danes tudi predstavitve dosežkov s področja družboslovja

Ljubljana, 4. oktobra - V Ljubljani sta se danes odvila dva dogodka v okviru letošnjega cikla predstavitev Odlični v znanosti 2017. Predstavitvam dosežkov s področja humanistike je sledil še dogodek, na katerem so predstavili dosežke s področja družboslovja. Predstavili so odmevne raziskave s področja ekonomskih ved, prava, političnih ved, psihologije in športa.

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesor na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem (UP ZRS) Boštjan Šimunič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesor na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete Matija Svetina.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anže Burger.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesor na Pravni fakulteti Bojan Bugarič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Polona Domadenik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesor na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete Matija Svetina.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovenski etnografski muzej.
Predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede Slavko Splichal.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta za družboslovje Slavko Splichal je uvodoma izpostavil, da v zadnjih desetletjih živimo v paradoksalni situaciji. Po eni strani smo pred vedno večjimi družbenimi izzivi, s katerimi se na teoretski in empirični ravni ukvarjajo družboslovne znanosti, hkrati pa je vedno manj razumevanja in sredstev za raziskave na tem področju. Gre za globok nesporazum, ki sega desetletja nazaj, je bil kritičen Splichal.

Prvi dosežek, izbran v letošnji nabor Odlični v znanosti je v nadaljevanju predstavila Polona Domadenik. Predstavila je članek, v katerem raziskovalci in raziskovalke predstavljajo in testirajo teorijo o tem, kako politične povezave vplivajo na korporativno upravljanje in učinkovitost poslovanja podjetij. V raziskavi, ki je bila preverjana na skoraj popolni populaciji slovenskih delniških družb z več kot 100 zaposlenimi, so med drugim ugotovili, da delež politično opredeljenih nadzornikov negativno vpliva na uspešnost poslovanja. Prispevek je bil objavljen v reviji, ki sodi v kategorijo najbolj odmevnih revij s področja ekonomskih in poslovnih ved.

Bojan Bugarič je predstavil članek, objavljen v reviji Annual review of law and social science, v katerem ugotavlja, da neoliberalizem pomeni oživitev gospodarskega liberalizma, ki se odvija od poznih sedemdesetih let. Srednje in vzhodnoevropske države (SVE) so bile v zadnjih dvajsetih letih vodilne pri sprejemu neoliberalnih idej in politike. Skoraj vse so z dramatično hitrostjo sprejele neoliberalne ideje in politike ter so zdaj med najbolj odprtimi gospodarstvi v Evropi. Hkrati Bugarič v članku pride do pomembne ugotovitve, da je zapoznela posledica finančne krize vzpon populizma.

Anže Burger je predstavil študijo, ki odgovarja na vprašanje, kako se med gospodarsko krizo spreminja subjektivna blaginja. Študija ugotavlja, da pri posameznikih med gospodarsko krizo pride do hedonične prilagoditve na spremenjene socioekonomske dejavnike subjektivne blaginje. Dejavniki, ki med recesijo pridobijo na vplivu so določene osebnostne značilnosti in indikatorji gmotnega položaja, manj pomembne za subjektivno blaginjo pa postanejo nematerialne okoliščine posameznikov.

Raziskavo o problemu večopravilnosti pri vožnji avtomobila je predstavil Matija Svetina. Kot je povedal, je reakcijski čas eden od ključnih dejavnikov varnosti v cestnem prometu. Študije kažejo, da se s starostjo voznikov reakcijski čas povečuje, posebej v situacijah, ki od voznika zahtevajo večopravilnost, npr. v križiščih, v gostem prometu ali med telefoniranjem. V eksperimentu so preverili, kako se pri zaviranju razlikujejo reakcijski časi različno starih skupin voznikov v pogoju, ko vozijo v tišini in je zaviranje njihova edina naloga, in v pogoju, ko voznikom tik pred signalom za zaviranje zastavijo vprašanje in med signalom nanj odgovarjajo.

Boštjan Šimunič pa je predstavil delo, v okviru katerega so razvili diagnostično metodo za merjenje adaptacije skeletnih mišic na vadbo oziroma delo. Metoda omogoča zajem nove informacije in nadomešča prejšnji zlati standard področja. Razvili so prototip aktivnega delovnega mesta za pisarniške delavce, ki veljajo za najbolj ogrožen poklic s stališča presnovnih in srčnožilnih zdravstvenih težav. Aktivno delovno mesto omogoča nizko do srednjo intenzivno gibalno aktivnost, in to brez prekinjanja delovnega časa.

Predstavitev dosežkov s področja družboslovja je potekala v okviru letošnjega projekta Odlični v znanosti, ki ga šesto leto zapored pripravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Skupno bo v okviru letošnjega projekta Odlični v znanosti zvrstilo šest dogodkov, ki so namenjeni predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti.

Prvi dogodek je v petek potekal v Mariboru, kjer so predstavili dosežke s področja biotehniških ved, v ponedeljek so v Ljubljani predstavili dosežke s področja medicine, danes pa je potekala tudi predstavitev dosežkov s področja humanistike.

V Ljubljani bodo 10. oktobra v ospredju še dosežki s področja tehnike. Dosežke s področja naravoslovja bodo predstavili na dveh dogodkih. Prvi bo 16. oktobra v Ljubljani, drugi pa 18. oktobra v Novem mestu.

Odlični v znanosti je projekt, ki ga agencija izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki so vsako leto javno predstavljeni v obliki kratkih poljudnih predavanj. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.