Na SAZU predstavili dosežke s področja tehnike

Ljubljana, 10. oktobra - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so danes predstavili znanstvene dosežke s področja tehnike. Dogodek je potekal v okviru letošnjega projekta Odlični v znanosti 2017, ki ga šesto leto zapored pripravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Dogodki so namenjeni predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti.

Ljubljana, SAZU. Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Raziskovalec v laboratoriju za vodne in turbinske stroje LVTS na fakulteti za strojništvo Martin Petkovšek, raziskovalec odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu Nejc Hodnik in predstojnik katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Predstojnik katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Raziskovalec odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu Nejc Hodnik.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Igor Emri, raziskovalec v laboratoriju za avtonomne mobilne sisteme ljubljanske fakultete za elektrotehniko Matevž Bošnak in Andreja Benčan Golob z odseka za elektronsko keramiko na Institutu Jožefa Stefana.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Andreja Benčan Golob z odseka za elektronsko keramiko na Institutu Jožefa Stefana.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Igor Emri.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, SAZU.
Predstavitev dosežkov s področja tehniških ved in dosežka s področja interdisciplinarnega raziskovanja, ki jo prirejajo v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Odlični v znanosti.
Redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Igor Emri, raziskovalec v laboratoriju za avtonomne mobilne sisteme ljubljanske fakultete za elektrotehniko Matevž Bošnak in Andreja Benčan Golob z odseka za elektronsko keramiko na Institutu Jožefa Stefana.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Udeležence sta uvodoma pozdravila član znanstvenega sveta agencije Roman Jerala in predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta za tehniko Igor Emri, ki je poudaril pomen inovativne integracije vrhunskega znanja v tehnološke preboje. Po njegovem mnenju Slovenija ta potencial ima, o čemer pričajo tudi dosežki, ki so se predstavili na današnjem dogodku.

Emri je v nadaljevanju v imenu kolega Marka Beka predstavil prvi dosežek - razvoj nove generacije dušilnih elementov. Kot je poudaril Emri, ta nova tehnologija prekaša vse obstoječe tehnične rešitve za najmanj desetkrat in predstavlja tehnološki preboj na področju dušenja vibracij, udarnih obremenitev in hrupa. Patentirane dušilne elemente je mogoče uporabiti za protipotresno gradnjo, zaščito naprav in strojev ter zaščito avtomobilov pred udarno obremenitvijo v nesrečah.

Matevž Bošnak je predstavil razvoj in implementacijo inovativnega sistema vodenja naprave za rehabilitacijo hoje. Vgrajen računalniški sistem preko senzorjev zaznava premike telesa ter upravlja hitrost in smer premikanja naprave, hkrati pa preprečuje trke naprave s predmeti ali ljudmi v okolici. Na ta način se lahko pacient in terapevt povsem posvetita postopku rehabilitacije. S testi sistema v kliničnem okolju je bilo potrjeno pravilno delovanje naprave in njeno primernost v postopku rehabilitacije hoje po kapi.

Dosežek na področju raziskav bizmutovega ferita je predstavila Andreja Benčan Golob. Bizmutov ferit se intenzivno raziskuje zaradi možnosti uporabe v visokotemperaturnih piezoelektričnih napravah, vendar pa je njegova uporaba omejena, saj izkazuje visoko električno prevodnost, katere pomemben del izhaja iz lokalne prevodnosti na domenskih stenah. Slovenski raziskovalci so prvi dokazali prisotnost točkastih defektov na domenskih stenah v bizmutovem feritu ter s tem razložili mehanizem lokalne električne prevodnosti v tem materialu, ki ga je teorija napovedovala že od leta 2009.

Rafael Mihalič je predstavil dosežek na področju elektroenergetskega sistema. Kot je pojasnil, se zaradi pomanjkanja prilagodljivosti elektroenergetskega sistema Slovenije in širše regije na določenem napetostnem nivoju pojavljajo daljša časovna obdobja z nedopustno visokimi napetostmi. Ker gre za problem regije, sta operaterja prenosnega omrežja Hrvaške in Slovenije začela iskati skupne rešitve v okviru mednarodnega sodelovanja. V študiji so raziskovalci in raziskovalke prikazali, da je na perečo problematiko mogoče vplivati s tehnologijo "pametne" paralelne kompenzacije vgrajene v Sloveniji.

Nov način raztapljanja platine z zlatotopko je predstavil Nejc Hodnik. Zlatotopka spada med zelo strupene kemikalije, kajti iz te mešanice izhajajo izjemno strupeni plini. Čeprav je zlatotopka zelo učinkovit in ekonomsko ugoden način raztapljanja, se ekonomičnost procesa zaradi izredno nevarnih pogojev dela močno zmanjša. Pri postopku, ki so ga razvili slovenski raziskovalci, pa je za raztapljanje platine uporabljen bistveno manj agresiven pH z minimalnimi izpusti nevarnih plinov in deluje pri sobni temperaturi.

Martin Petkovšek pa je predstavil dosežek skupine, ki jo vodi Matevž Dular - čiščenje vode s hidrodinamsko kavitacijo. Cilj biološkega čiščenja odpadnih voda je popolna mineralizacija oziroma pretvorba organskih spojin do ogljikovega dioksida in vode. Ker so nekatere spojine biološko slabo razgradljive, so za njihovo odstranitev ključnega pomena drugi, abiotski postopki čiščenja, potencialno možnost pa predstavlja tudi kavitacija. Raziskovalci so pokazali na možnost energetsko in okoljsko sprejemljivega čiščenja voda. Uspešno so odstranili farmacevtike, cianobakterije, alge, bakterijo Legionella in kot prvi pokazali na možnost inaktivacije virusov.

Skupno bo v okviru letošnjega projekta Odlični v znanosti zvrstilo šest dogodkov. Doslej so že predstavili dosežke s področja biotehniških ved, medicine, humanistike in družboslovja ter tehnike. Dosežke s področja naravoslovja bodo predstavili na dveh dogodkih. Prvi bo 16. oktobra v Ljubljani, drugi pa 18. oktobra v Novem mestu.

Odlični v znanosti je projekt, ki ga agencija izvaja v okviru promocije znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki so vsako leto javno predstavljeni v obliki kratkih poljudnih predavanj. Na ta način agencija omogoča vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji.