znanost 30.10.2017 20:55

Predlog novega zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti v javni razpravi

Ljubljana, 30. oktobra - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dalo v javno razpravo predlog zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Ta med drugim prinaša stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti in predvideva dvig sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na 0,7 odstotka BDP v petih letih in na odstotek BDP v desetih letih, pojasnjuje ministrstvo.

Ljubljana.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu, zakonski predlog "vzpostavlja nov sistemski okvir, ki s sproščanjem razvojnega potenciala omogoča večjo kakovost pri izvajanju raziskovalno-razvojnega dela, njegov hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom".

Poglavitne rešitve predloga zakona so po njihovih besedah usmerjene v uresničevanje resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011- 2020. Namen zakona pa je zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive raziskovalno-razvojne dejavnosti.

"To lahko stori z zagotavljanjem podlag za ustrezno in stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, z možnostjo nagrajevanja odličnih raziskovalcev, z zagotavljanjem odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov in s skrbjo za visoko raven etičnosti in integritete v znanosti. Predlog tudi vzpostavlja pogoje za strateško načrtovanje in usmerjanje raziskovalno-razvojne dejavnosti na najvišjem nivoju," so dodali na ministrstvu.

Predlog tako poleg postopnega dviga sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost med drugim uvaja institucionalno financiranje, ki sestoji iz treh stebrov: ustanoviteljskega, raziskovalnega in infrastrukturnega.

Predlagana je tudi uvedba možnosti nagrajevanja raziskovalcev do dvakratnika osnovne plače, če so za to zagotovljena sredstva, ki niso sredstva državnega proračuna.

Predlog predvideva oblikovanje sveta za raziskovanje in inovacije, ki bo strokovno posvetovalno telo vlade. Z namenom obravnavanja etičnih vprašanj in ravnanj v raziskovalni in razvojni dejavnosti pa predlagajo vzpostavitev Nacionalnega sveta za integriteto v znanosti.

Ministrstvo v zakonu predlaga tudi ureditev odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture na javnih raziskovalnih organizacijah.

Predlog zakona tudi na novo opredeljuje javno službo v raziskovalno-razvojni dejavnosti "na način, da le-ta predstavlja vso raziskovalno-razvojno dejavnost, infrastrukturno dejavnost ter z njima povezani strokovno in podporno dejavnost, s katero javne raziskovalne organizacije v javnem interesu dolgoročno in kakovostno uresničujejo svoje temeljno poslanstvo", pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da bo ta dejavnost sofinancirana lahko tako iz javnih kot tudi iz zasebnih sredstev.

Pripombe na predlog zakona je mogoče posredovati do 29. novembra 2017.

Pripravo sicer dolgo pričakovanega zakona je nedavno napovedala tudi ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič v svojem odgovoru na opozorila organizatorjev aprilskega Shoda za znanost, ko je okoli 500 raziskovalcev izrazilo protest zaradi krčenja sredstev za raziskave in inovacije. Opozarjajo namreč na nezavidljiv položaj znanosti v Sloveniji, kjer država za znanost namenja okoli 0,40 odstotka BDP, medtem ko namerava Avstrija do leta 2020 sredstva za znanost dvigniti na 2,6 odstotka proračuna. Pred slabima dvema tednoma pa so kritično ugotavljali, da se pol leta po shodu ni zgodilo še nič, kar bi spremenilo položaj v znanosti.