znanost 15.11.2017 13:53

Dragocena Aldrovandijeva enciklopedija po dobrem stoletju ponovno v NUK

Ljubljana, 15. novembra - V Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) se je po več kot 120 letih vrnila slavna enciklopedija italijanskega pravnika, filozofa in profesorja naravoslovja na bolonjski univerzi Ulissa Aldrovandija (1522-1605). V svoji bogati knjižnici, na mestu, kjer danes stoji NUK, jo je nekoč hranila rodbina Auersperg.

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Minister za kulturo Tone Peršak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Minister za kulturo Tone Peršak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Minister za kulturo Tone Peršak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, NUK.
Novinarska konferenca ob prihodu Aldrovandijeve enciklopedije v Narodno in univerzitetno knjižnico.
Skrbnica in raziskovalka starih tiskov v NUK Sonja Svoljšak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

"Auerspergi ali Turjaški so imeli na mestu, kjer danes stoji NUK, izjemno lep Knežji dvorec, baročno zgradbo, ki je slovela kot ena najlepših daleč naokrog. V njej je bila knjižnica, ki je bila prav tako ena najlepših po opremi, po vsebini pa ena najbogatejših plemiških zasebnih knjižnic tistega časa," je na današnji novinarski konferenci povedala ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir.

Pojasnila je, da so letos spomladi med rednim pregledovanjem ponudbe tujih avkcijskih hiš in antikvariatov ugotovili, da je naprodaj Aldrovandijeva knjiga Zgodovina nenaravnih bitij, s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali, ki je bila nekoč last te znamenite rodbine na Slovenskem. Po pol leta pogajanj ter iskanja sponzorskih in donatorskih sredstev, ki jih je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, pa se je knjiga vrnila na izvorno mesto, od koder so jo odpeljali po potresu v Ljubljani leta 1895.

Za NUK je po besedah ravnateljice še posebej pomembna, ker predstavlja manjkajoči člen med Aldrovandijevimi deli iz Auerspergove knjižnice, ki jih NUK že hrani v svoji zbirki. Pridružuje se enciklopedijam o ribah, o parkljastih štirinožcih, o živorodnih štirinožcih s prsti, o kačah in zmajih in o preostalih brezkrvnih živalih. Vseh šest knjig vsebuje lastniški vpis kranjskega deželnega glavarja Wolfa Engelberta grofa Auersperga (1610-1673).

V enciklopediji zgodovine nenaravnih bitjih, prvi izdaji najslavnejšega dela Aldrovandija, ki ga mnogi štejejo za očeta naravoslovnih znanosti, so z veliko natančnostjo popisane in opisane človeške, živalske, rastlinske in nebesne posebnosti ter deformacije. Predstavlja nekakšno mešanico staro- in srednjeveškega naravoslovnega imaginarija oziroma mitologije ter zgodnje znanstveno-deskriptivne metodologije na področju medicine, zoologije in botanike.

Kot je pojasnila skrbnica in raziskovalka starih tiskov v NUK Sonja Svoljšak, je Aldrovandi v njej veliko pozornosti namenil različnim tipom človeških in živalskih deformacij in okvar s poudarkom na siamskih dvojčkih. Pa tudi različnim primerom bitij z zakrnelimi podvojenimi telesnimi deli ter primerom človeško-živalskih hibridov in mitoloških bitij, med katerimi so himere, harpije, sfinge, kiklopi, satiri, grifoni, volkodlaki in morske deklice.

"Med nenaravnimi rastlinami najdemo deformirane oblike cvetja, stebel, listja in plodov. Med nebesnimi posebnostmi so poleg kometov in severnega sija naštete in opisane še različne oblike nebesnih prividov oziroma znamenj," je naštela poznavalka zbirke Aldrovandijevih del.

Na začetku knjige so v poglavju o različnih človeških rasah po njenih trditvah opisi nekaterih nenavadnih azijskih, evropskih in ameriških ljudstev, vključno z bajeslovnimi. Obsežen je tudi opis posameznih faz človekovega razvoja od spočetja do rojstva, vključno s pravilnimi in nepravilnimi položaji plodu pri porodu. V dodatku pa najdemo še opise nekaterih eksotičnih ameriških in afriških živali, denimo žirafe in bengalskega tigra.

Opise v knjigi spremlja skoraj 500 ilustracij, lesorezov, katerih avtor je bolonjski slikar in grafik Giovanni Battista Coriolano (cca. 1590-1649), ki je sicer izdelal lesoreze za večino Aldrovandijevih del.