V Mariboru izmenjava mnenj in dobrih praks na področju inovacij
Maribor, 22. novembra - Pod okriljem Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) se je danes v Mariboru začel dvodnevni mednarodni dialog Skupnosti znanja in inovacij, namenjen predvsem mreženju ter izmenjavi mnenj in dobrih praks na tem področju. S tem želijo spodbujati inovacije v Sloveniji in koriščenje razpoložljivih evropskih sredstev v ta namen.
Kot izpostavljajo organizatorji, imajo inovacije ključno vlogo pri evropskih prizadevanjih za rešitev zahtevnih socialnih in okoljskih izzivov, saj omogočajo razvoj nove industrije in posledično ustvarjanje novih delovnih mest.
EIT se osredotoča na inovacije na šestih področjih, to so podnebje, hrana, zdravje, inovativna energija, digitalne vsebine in surovine. S srečanji, kakršno poteka v Mariboru, želijo spodbujati inovacije v državah, ki so glede tega še pod povprečjem EU. Večinoma gre za države vzhodne Evrope. "Slovenija je pravzaprav na meji," je za STA povedal koordinator srečanja Markus Klein.
Predstavnikom teh držav želijo predstaviti primere dobrih praks, tudi slovenskih, ter možnosti koriščenja sredstev EU v ta namen. "Za dosego tega denarja je treba imeti dobre projekte. Tu lahko pomagamo s strokovnim znanjem in našimi partnerstvi, ki jih imamo razpete čez vso Evropo," je še povedal Klein.
EIT povezuje izobraževalne in raziskovalne inštitucije in gospodarstvo. Takšen način dela želi pripeljati tudi v Slovenijo, da bi se izboljšalo podporno okolje za inovacije v tej državi. "Ljudje v omenjenih državah že razmišljajo inovativno, mogoče celo bolj kot drugod v EU. A lokalna infrastruktura in okolje nista ustrezna za zagon startupa, zato gredo v tujino," je pojasnil. "Če bi trikotnike znanja ustvarili tu, bi ostali doma," je prepričan.
Med sodelujočimi slovenskimi institucijami je Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ). Po besedah njene predstavnice Dragice Marinič si od srečanja obetajo novih partnerstev in znanj. "Ena od idej je, da bi se v Sloveniji vzpostavilo stičišče za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope," je povedala.
Mestna občina Maribor bo predstavila svoj model krožnega gospodarstva. Pri tem je bila že uspešna na evropskih razpisih. V okviru projekta Urban soil 4 food, za katerega je pred mesecem dni dobila odobrenih skoraj tri milijone evrov, bodo raziskovali načine, kako iz izkopane zemljine in bioloških odpadkov zamešati certificirano zemljino, ki bi bila uporabna za gojenje rastlin v mestih. Posledično naj bi v mestu vzpostavili nove urbane vrtove.