Za uvod v Dneve komuniciranja znanosti pogovor s Pulitzerjevo nagrajenko

Ljubljana, 27. novembra - V Ljubljani so se danes začeli prvi Dnevi komuniciranja znanosti, ki jih prireja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v sodelovanju z ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji. Na uvodnem dogodku je potekal pogovor o komuniciranju in vlogi znanosti v družbi z osrednjo gostjo tridnevnega dogajanja, Pulitzerjevo nagrajenko Deborah Blum.

Ljubljana, Muzej novejše zgodovine.
Odprtje Dnevov komuniciranja znanosti, ki jih pripravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji.
Direktorica programa znanstvenega novinarstva na MIT in Pulitzerjeva nagrajenka Deborah Blum.
Foto: Bor Slana/STA

Ljubljana.
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) József Györkös.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA



Udeležence sta uvodoma pozdravila direktor ARRS Jozsef Györkös ter odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Sloveniji Gautam Rana, ki je izpostavil dolgo in uspešno zgodovino sodelovanja ZDA in Slovenije na področju znanosti.

Kot je poudaril Rana, je za uspešne znanstvene zgodbe ključnega pomena tudi razumevanje in zavedanje o pomenu znanosti med širšo javnostjo, pri čemer imajo izredno pomembno vlogo novinarji, zato na veleposlaništvu podpirajo projekt ARRS.

Da je komuniciranje znanosti posebej v času "poplave informacij" pomembno, se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh. Kot je dejal, opaža, da se tudi v znanstveni sferi vedno bolj utrjuje prepričanje, da dobre znanstvene zgodbe ne "govorijo same zase," temveč da je treba rezultate in pomen znanosti ustrezno komunicirati.

Osrednja gostja letošnjih Dnevov komuniciranja znanosti, direktorica programa znanstvenega novinarstva na sloviti ameriški univerzi Massachusetts Institute of Technology (MIT) in Pulitzerjeva nagrajenka Deborah Blum je v pogovoru predstavila svoje delo na področju komuniciranja znanosti ter spregovorila o svojem pogledu na znanost.

Po njenem mnenju je lastnost dobrih novinarjev, ki pokrivajo znanost, ta, da razumejo bistvo znanstvene zgodbe. Pomembno je, da o znanstvenih zgodbah ne poročajo kot o "zgodbah z dvema koncema", saj jih na ta način predstavijo napačno ter ljudi zavedejo, je dejala.

Vsi novinarji se bodo po njenem mnenju sčasoma srečali z zgodbo, ki se vsaj posredno dotika področja znanosti, saj je "znanost življenje". Zato je pomembno, da novinarje izobrazimo, da bodo razumeli delovanje znanosti ter da se je ne bodo bali, je poudarila.

Blumova bo v torek dopoldne vodila delavnico za urednike in novinarje na temo znanstvenega pisanja, medijskega pokrivanja znanosti ter specifičnih novinarskih veščin in znanja, popoldne pa bo sledila delavnica za raziskovalke in raziskovalce na temo komuniciranje znanosti in rezultatov raziskav.

Za zaključek pa ARRS v sredo pripravlja še delavnico z novinarjem in voditeljem oddaje Odmevi na Radioteleviziji Slovenija Igorjem E. Bergantom na temo medijskih veščin za raziskovalke in raziskovalce.

Dnevi komuniciranja znanosti izhajajo iz projekta Komuniciranje znanosti, v okviru katerega ARRS od leta 2014 prireja srečanja s priznanimi novinarji in strokovnjaki s področja komuniciranja znanosti.

Z organizacijo Dnevov komuniciranja znanosti želijo na ARRS krepiti kakovostno in kredibilno poročanje o znanstvenih temah ter zmogljivosti urednikov, novinarjev in predstavnikov odnosov z javnostmi na področju poročanja o znanosti. Hkrati pa je namen dogodkov tudi približati znanost splošni javnosti, so povedali na ARRS.