znanost 17.6.2018 9:00

Arheološke raziskave na mariborskem Vojašniškem trgu pokazale obstoj srednjeveške tržnice

Maribor, 17. junija - Arheološke raziskave na Vojašniškem trgu v Mariboru, ki se počasi približujejo koncu, kažejo, da je na tem mestu nekoč stala srednjeveška tržnica. Na najverjetneje najstarejšem mariborskem srednjeveškem trgu so odkrili tudi nekatere mnogo starejše najdbe, ki izhajajo iz rimske dobe.

Maribor, Vojašniški trg.
Arheološke raziskave na Vojašniškem trgu v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Maribor, Vojašniški trg.
Arheološke raziskave na Vojašniškem trgu v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA

Arheološke raziskave so nujne pred začetkom načrtovanega urejanja tega trga severno od nedavno obnovljenega minoritskega samostana, kjer zdaj domuje Lutkovno gledališče Maribor, in vzhodno od osrednje mariborske tržnice. Izkopavanja so pod vodstvom arheologa Primoža Stergarja začeli oktobra lani, trajala pa naj bi še kak teden ali dva, je za STA povedal arheolog Samo Hvalec, ki vodi terenski del raziskav.

Že pri predhodnih testnih raziskavah na trgu in arheoloških raziskavah v minoritski cerkvi so bili najdeni odlomki lončenine, ki nakazujejo poseljenost prostora že v rimski in celo pozni bronasti dobi. Kaj točno je tu takrat stalo, pa jim tudi z najnovejšimi raziskavami ni uspelo ugotoviti. "Imamo ogromno indicev o rimski poselitvi, ostanki zgradb pa doslej še niso bili odkriti," je povedal Hvalec.

Z gotovostjo pa že lahko trdijo, da je v srednjem veku na prostoru današnjega Vojašniškega trga stala tržnica z lesenimi lopami in stojnicami. Tržnica je bila urejena ob najstarejši mariborski cerkvi, cerkvi Marijinega vnebozvetja, bolj znani kot minoritska cerkev. Cerkev, v kateri je danes dvorana za kulturne prireditve, je bila zgrajena najpozneje v 12. stoletju in je imela prvotno glavni vhod na severni strani, s strani trga.

"Tu je bila tržnica, medtem ko jo imamo danes 50 metrov stran. Našli smo sledi lesenih nadstreškov in lop, s tlakovanimi tlemi," je pojasnil Hvalec. "Tu je bil vrvež, ki je bil v tistem času običajen za okolico cerkve kot osrednjega prostora vsake naselbine," je dodal.

Nastanek trga s cerkvijo na prostoru današnjega Vojašniškega trga po ocenah Andreja Magdiča, arheologa z mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sega v same začetke srednjeveškega Maribora, še preden je bilo poseljeno območje Glavnega trga in preostalega starega mestnega jedra. Trg s cerkvijo je nastal ob glavni cesti, ki je v bližini današnjega Glavnega oz. Starega mostu prečkala Dravo in se pri današnjem Vodnikovem trgu povzpela na visoko dravsko rečno teraso, od koder je vodila proti Gradcu, takratnemu deželnemu središču.

Današnja Vojašniška ulica je po besedah Magdiča ostanek te prastare prometnice, ki je bila v uporabi očitno že od prazgodovine. Prostor današnjega Vojašniškega trga in minoritske cerkve je zaradi navedenega za mariborsko historično identiteto izrednega pomena. "Gre za historično jedro mariborskega mesta," je povedal.

Doslej se je začetke mesta zgodovinsko povezovalo z gradom Marchburg, ki je stal na griču Piramida in je prvič omenjen leta 1164. Najnovejše arheološke raziskave pa so pokazale, da je mesto začelo nastajati v bližini prehoda čez Dravo, na prostoru današnjega Vojašniškega trga.

Mestna občina Maribor namerava ta trg, ki je v zadnjih desetletjih služil le kot stranska prometna povezava med Lentom in tržnico, celovito prenoviti in tam vzpostaviti vinogradniški muzej. Skupaj z obnovo Sodnega stolpa ob Dravi vrednost projekta ocenjujejo na 3,4 milijona evrov, ki jih nameravajo pridobiti iz kohezijskih sredstev. V novi podobi naj bi ta del mesta zaživel leta 2020.