Na ljubljanski univerzi predstavili najodmevnejše dosežke leta 2017

Univerza v Ljubljani vsako leto tradicionalni Teden Univerze odpre s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate.

Brez raziskovalnih dosežkov, ki so rezultat novo ustvarjenega znanja, bi bila namreč univerza po mnenju Papiča navadna šola, zato si z različnimi mehanizmi prizadevajo spodbuditi še več raziskovanja in doseči še bolj kakovostne rezultate, je poudaril rektor.

Slavnostni govornik dogodka, redni profesor in prodekan na Veterinarski fakulteti v Ljubljani Gregor Majdič je izpostavil, da je znanost gonilo napredka in ravno znanosti se moramo zahvaliti za vse, kar nam je v preteklih stoletjih omogočilo, da danes živimo v ugodju.

Kritičen je bil do sodobne družbe, ki da vedno bolj dvomi v znanost, medtem ko da se politika do znanstvenikov obnaša vedno bolj mačehovsko. V Sloveniji se po njegovem mnenju premalo zavedamo pomena znanosti, kar se kaže tudi na področju financiranja. Kljub temu pa slovenski znanstveniki z odkrivanjem novega pomembno prispevajo k napredku družbe, je dejal Majdič.

Pri izboru avtorjev desetih najodmevnejših raziskovalnih dosežkov je komisija upoštevala predvsem znanstveno odličnost, na izbor so vplivali tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo javnost, koristnost in interdisciplinarnost, je pojasnil prorektor ljubljanske univerze Matjaž Krajnc.

Skupina raziskovalcev Biotehniške fakultete je skupaj s sodelavci Medicinske fakultete in Fakultete z matematiko in fiziko odkrila mehanske povezave med planktonskimi bakterijami, za katere so raziskovalci menili, da ne obstajajo. Na ta način so raziskovalci porušili večstoletno dogmo o nepovezanih planktonskih bakterijskih celicah. Temeljno naravoslovno odkritje spreminja pogled na mikroorganizme, razumevanje bakterijskega delovanja in njihovega vpliva na okolje.

Raziskovalca Fakultete za arhitekturo sta opisala novo računsko orodje za protipotresno utrditev zgodovinskih zidanih stavb s pomočjo potresne izolacije. V prvem delu raziskav sta razvila nov pristop računskega modeliranja odziva zidanih stavb na potresno obremenitev, v nadaljevanju pa tudi metodo za izbiro primernega tipa izolacijskih naprav za vgradnjo v kulturnozgodovinske objekte, ob upoštevanju dovoljene stopnje poškodovanosti spomenika.

Raziskovalec fakultete za družbene vede se je s kolegom iz tujine ukvarjal s prelivanjem znanja od podjetij v tuji lasti na domača podjetja. Ugotovila sta, da je absorpcijska sposobnost za prelivanje znanja pri domačih podjetjih odvisna zlasti od ravni tehnološkega razvoja, raziskav in inovacijske dejavnosti ter razvitosti človeškega kapitala, ravni produktivnosti in/ali izvozne usmerjenosti.

Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko so razvili novo metodo za slikovno določevanje energijske reže foto-napetostnih modulov. Gre za svetovno novost, zato je metoda tudi v postopku zaščite z nemško in evropsko patentno prijavo. Metoda omogoča izboljšanje razumevanja delovanja in nadzor kakovosti proizvodnje foto-napetostnih modulov, kar je ključnega pomena za razvoj in proizvodnjo še bolj učinkovitih in cenovno dostopnih modulov.

Raziskovalci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo so razložili enega od mehanizmov preživetja bakterij v prisotnosti antibiotikov. V sodelovanju z belgijskimi raziskovalci so prvi pojasnili molekularni mehanizem delovanja modulov toksin-antitoksin, ki razloži, kako in zakaj lahko bakterijske celice zaustavijo svojo rast in razvoj.

Raziskovalec Fakultete za matematiko in fiziko je skupaj s kolegi iz tujine predlagal dvorazsežni kvazikristal, ki izhaja iz števila bronastega reza in ima šestštevno simetrijo. Ta vrsta kvazikristlane ureditve opozarja, da kvazikristalni red nima nujno prepovedane simetrije. V tem smislu je delo znaten teoretični korak naprej na področju kvazikristalov, ki je obenem pomembno tudi po eksperimentalni plati.

Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) so razvili novo metodologijo za vrednotenje kratkoročnih vizualnih sledilnikov ter metodologijo za sistematično določitev testne zbirke podatkov z veliko opisno močjo. Za razširjanje vpliva predlaganih metodologij so ustanovili pobudo VOT Challenge, v sklopu katere v zadnjih letih organizirajo izzive in delavnice na pomembnejših konferencah računalniškega vida.

Raziskovalci Fakultete za strojništvo so v sodelovanju z raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo prvi na svetu pokazali na možnost inaktivacije virusov s pomočjo hidrodinamske kavitacije - hitrega uparjanja in rekondenzacije vode kot posledice nenadne lokalne spremembe tlaka. Poleg tega so v zadnjih letih pokazali tudi na možnost uporabe kavitacije kot okoljsko in energetsko učinkovite metode za odstranjevanje farmacevtikov, cianobakterij, alg in bakterij.

Raziskovalci Medicinske fakultete in FRI so se s kolegi iz Nemčije predstavili računski model presnove jeter. Klinična uporaba presnovnih modelov je trenutno še omejena, navkljub dejstvu, da imajo ti veliko potencialno klinično vrednost, bodisi kot diagnostično sredstvo za prepoznavanje zdravil ali kot orodje za vodenje posamezniku prilagojenega zdravljenja. Delo predstavlja pomemben korak pri priznavanju pomembnosti presnovnih modelov za klinično prakso in utira pot za hitrejšo vpeljavo v rutinsko klinično delo.

Možnost za diagnostiko in terapijo raka so preiskovali raziskovalci več članic Univerze v Ljubljani in univerz iz Nemčije, Švedske in Rusije. Nanodelce oziroma mikrokroglice iz titanovega dioksida, obogatene z gadolinijem, jim je uspelo hkrati uporabiti kot detektorje raka in kot učinkovino, ki pomaga pri zdravljenju te bolezni. Pri tem je pomembno, da imajo zdrave in rakave celice različno dinamiko sprejemanja mikrokroglic. Rakaste jih sprejemajo hitreje, kar je po obsevanju z UV-svetlobo za njih usodno.

Ljubljanska univerza, ki povezuje 23 fakultet in tri umetniške akademije, letos praznuje 98. obletnico ustanovitve. Je največja in najstarejša ter po mednarodno uveljavljenih lestvicah kakovosti tudi najvišje uvrščena slovenska univerza, saj sodi med 500 najboljših univerz sveta. Njen letni proračun znaša okoli tristo milijonov evrov, na njej pa študira okoli 40.000 študentov.