znanost 14.12.2017 8:00

Slovenski kupci vina vedno bolj posegajo po lokalnih posebnostih

Ljubljana, 14. decembra - V zadnjih letih je med vinskimi kupci prišlo do neverjetnega porasta zanimanja za vino in način uživanja vina, opaža doktorica vinogradništva Katja Šuklje. Vinski kupci so se naveličali pitja tradicionalnih sort ter vedno bolj iščejo avtohtone, lokalne posebnosti, s katerimi prej niso bili seznanjeni. Slovenija ima po njenem mnenju na tem področju velik potencial.

Videm.
Mikro trte.
Foto: Katja Šuklje

Videm.
Poskus z namakanjem v Vidmu v okviru projekta EnVIRoS.
Foto: Katja Šuklje

Vipava, Univerza v Novi Gorici.
Znanstvenica Katja Šuklje.
Foto: Anže Malovrh/STA

Vipava, Univerza v Novi Gorici.
Znanstvenica Katja Šuklje.
Foto: Anže Malovrh/STA

Vipava, Univerza v Novi Gorici.
Znanstvenica Katja Šuklje.
Foto: Anže Malovrh/STA

Vipava, Univerza v Novi Gorici.
Znanstvenica Katja Šuklje.
Foto: Anže Malovrh/STA

Vipava, Univerza v Novi Gorici.
Znanstvenica Katja Šuklje.
Foto: Anže Malovrh/STA

Šukljetova je doktorica vinogradništva, zaposlena kot predavateljica vinogradništva na Univerzi v Novi Gorici. Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela je aktivna tudi v domačem vinogradništvu, pred kratkim pa je skupaj z možem, francoskim enologom in prav tako predavateljem na Univerzi v Novi Gorici, odprla vinski bar v središču Ljubljane. "Ideja je bila, da združimo to naše znanje in pa želje po odkrivanju vina in da to predstavimo širši javnosti," je dejala Šukljetova.

Meni, da se kultura pitja vina v Sloveniji dviga. "V zadnjih letih je prišlo do zares neverjetnega porasta zanimanja za vino, za način uživanja vina, spoznavanje vina, ne le slovenskega, tudi tujega. Vedno več ljudi je, ki jih to zanima, ki obiskujejo someljejske in degustatorske tečaje. Pripravljeni so poizkusiti ne le sorte, ki jih že poznajo, temveč tudi nove, ter si širiti obzorja."

Opaža, da so se vinski kupci naveličali pitja tradicionalnih, internacionalnih sort, kot so chardonnay, modri pinot, merlot, cabernet sauvignon. "Te sorte bodo sicer še naprej najbolj zasajene sorte na svetu z največjim tržnim deležem. Ampak zdi se mi, da pivci vedno bolj iščejo avtohtone, lokalne posebnosti, s katerimi prej niso bili seznanjeni. Slovenija ima velik potencial na tem področju, saj imamo veliko število avtohtonih oziroma lokalnih sort," je menila Šukljetova.

Ena od vse bolj priljubljenih sort, ki je v največji meri zasajena v Posavju in za katero nemški znanstveniki trdijo, da naj bi izhajala iz Slovenije, je denimo modra frankinja. Gre za sorto, ki ima po oceni Šukljetove velik potencial, nanjo stavijo tudi v domačem vinogradništvu.

Z vidika priljubljenosti pa prav tako pridobiva lokalna sorta rebula. "Tako kot se je spremenila tehnologija pridelave rebule iz grozdja za namizno vino v visokokakovosten produkt, enako se dogaja z modro frankinjo in z avtohtonimi sortami, kot so vitovska grganja, pinela in zelen."

Slovenci pri pridelavi vina sledijo tradiciji

Šukljetova je polovico doktorata opravila na Biotehniški fakulteti ter Kmetijskem inštitutu Slovenije, polovico pa na Univerzi v Stellenboschu v Južni Afriki. Po opravljenem doktoratu je v okviru podoktorskega študija raziskovala tudi na univerzi v Avstraliji.

Razlike v pridelavi grozdja in vina med Slovenijo ter Južno Afriko in Avstralijo so po oceni Šukljetove velike, o čemer po njenem mnenju priča že dejstvo, da v Sloveniji o tej dejavnosti nihče ne govori kot o "vinski industriji".

V Sloveniji in širše v Evropi je vinogradništvo del tradicije in kulturne dediščine, zato so Slovenci pri pridelavi grozdja in vina zelo tradicionalni. "Veliko se jih s tem ukvarja, ker jim je to všeč, ker to delajo s srcem," je povedala Šukljetova.

"V državah, kot sta Avstralija ali Južna Afrika, pa so s tradicijo neobremenjeni, zato so zelo pripravljeni preizkusiti nove tehnologije, nove sorte, karkoli, za kar menijo, da bi jim lahko pomagalo in dvignilo njihovo profitabilnost."

Raziskovalno delo

Najbolj pomembni dejavniki za funkcioniranje oziroma delovanje vinske trte so temperatura, svetloba in voda. Predvsem slednja zaradi podnebnih sprememb postaja vedno bolj pomembna dobrina, je dejala Šukljetova. Raziskovalka se zato v zadnjem času vse bolj usmerja k preučevanju vpliva pomanjkanja vode v različnih klimatskih področjih na odziv vinske trte.

Voda po njenem mnenju predstavlja enega najbolj ključnih problemov v kmetijstvu, ki je eden največjih porabnikov vode v gospodarstvu. Kmetijstvo bo zato po oceni raziskovalke moralo za vodo vse bolj tekmovati z mestnimi skupnostmi.

Med ključnimi izzivi vinogradništva in kmetijstva na sploh so po mnenju Šukljetove reciklaža vode in zmanjšanje potreb po njej z uvedbo novih sort oziroma podlag vinske trte ter spremembo načina kmetovanja.

Projekt EnVIRoS

Šukljetova trenutno kot podoktorska raziskovalka dela na evropskem projektu EnVIRo. V projektu preučujejo vpliv vodnega stresa oziroma zmanjšanje vpliva vodnega stresa na vinsko trto s pomočjo novih podlag in sort vinske trte, novih pristopov, zmanjšanja zasoljenosti tal in reciklaže že uporabljene vode.

Pri tem transnacionalnem projektu bodo uporabili nove sorte vinske trte, odporne na nekatere glivične bolezni in nove podlage, odporne na vodni stres in zasoljenost tal, ter jih primerjali s klasičnimi sortami in podlagami.

V projekt sta poleg mednarodnih partnerjev vključena tudi Nacionalni inštitut za biologijo in Univerza v Novi Gorici.

Raziskava vpliva zmanjšanja listne površine na remobilizacijo hranil

V enem izmed nedavno objavljenih člankov pa so raziskali, kako zmanjšanje listne površine kot vira potencialnih hranil vpliva na remobilizacijo zalog hranil, shranjenih v koreninah in deblu rastline. V poskus so vpeljali nove analitske pristope, netarčno metabolomiko, ki je omogočila spremljanje odziva velikega števila metabolitov in njihovo remobilizacijo.

Raziskovali so mehanizme in metabolne spremembe, zaradi katerih pride do nalaganja sladkorjev v grozdje, navkljub delni ali popolni odstranitvi listov med dozorevanjem.

Ob remobilizaciji shranjenih rezerv iz korenin in ostalih trajnih organov imajo po ugotovitvah raziskovalcev pomembno vlogo manjši sladkorji, ki delujejo kot signalne molekule. Myo-inositol je bil identificiran kot ena izmed ključnih molekul za signaliziranje, ki tudi sproži remobilizacijo shranjenih rezervnih snovi iz založnih organov.

S to študijo so pokazali kompleksen in sinhron odziv številnih ciklov primarnega metabolizma rastline (v tem primeru vinske trte) ob remobilizaciji shranjenih rezervnih snovi v koreninah, kar je pomembno za nadaljnje dozorevanje grozdja. Ta študija prispeva k boljšemu razumevanju delovanja metabolizma ogljika in dušika vinske trte v različnih organih.

O dr. Šuklje

Dr. Šuklje je dokončala študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Doktorski študij, ki ga je opravljala na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Biotehniški fakulteti v Ljubljani in Univerzi v Stellenboschu v Južni Afriki je zaključila v letu 2014. Kot podoktorska sodelavka na Nacionalnem industrijskem centru za vino in grozdje na Univerzi Charles Sturt v Avstraliji je Šukljetova preživela tri leta.

Je predavateljica vinogradništva na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo na Univerzi v Novi Gorici ter članica Centra za raziskave vina, v okviru katerega sodeluje na raziskovalnih projektih in vzpostavlja nova mednarodna partnerstva.