STAznanost

Tobačna industrija z intenzivnimi raziskavami išče novo pot

Ljubljana, 9. januarja - Svetovna tobačna industrija se v zadnjih letih nahaja na prelomni točki svojega razvoja. V luči vsesplošnega zavedanja o zdravju škodljivih posledicah kajenja so največji tobačni velikani začeli veliko vlagati v raziskave, ki gredo v smeri razvoja manj škodljivih alternativ cigaretam.

Nesporno je, da kajenje škoduje zdravju ter je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih rakavih obolenj, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter drugih zdravstvenih težav.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsako leto zaradi bolezni povzročenih s kajenjem umre skoraj 3600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti.

Svetovna zdravstvena organizacija predvideva, da bo do leta 2025 na globalni ravni že prek milijarde kadilcev, ki pa v vse večji meri iščejo zdravju manj škodljive alternative cigaretam.

V tej luči se tudi na področju tobačne industrije dogajajo spremembe ter obrati k produktom z manjšim tveganjem, kot so elektronske cigarete in negorljivi tobačni izdelki, v katerih je tobačna industrija našla novo tržno nišo. Gre za proizvode, ki uporabnikom potešijo željo po nikotinu, hkrati pa naj bi vsebovali manj karcinogenih oziroma rakotvornih snovi kot gorljiv tobak.

Temu trendu sledi tudi eden od velikanov tobačne industrije Philip Morris International (PMI). Ta je leta 2009 z ustanovitvijo raziskovalnega centra v Švici začel vlagati v inovacije, raziskave in v tehnologijo izdelkov, ki bodo za ljudi manj škodljivi.

Vzpostavili so svoj raziskovalno-razvojni center s preko 400 znanstveniki, inženirji in strokovnjaki, ki pokrivajo približno 30 znanstvenih disciplin ter objavljajo tudi v prestižnih znanstvenih revijah in se redno udeležujejo znanstvenih konferenc.

Njihove znanstvene raziskave so privedle do tega, da so se v korporaciji, ki je lani zabeležila skoraj 27 milijard dolarjev prihodkov, odločili za popolno spremembo svojega poslovnega modela in filozofije.

Že ob vstopu na spletno stran korporacije se z velikimi črkami izpiše "ustvarjamo prihodnost brez dima". V tej novi usmeritvi namesto cigaret, ki jih seveda še vedno tržijo in prodajajo, v ospredje postavljajo alternativne izdelke, kot so elektronske cigarete, predvsem pa negorljivi tobačni izdelki, ki jih tržijo pod imenom IQOS.

Znanstveno delo raziskovalno-razvojnega centra v osrčju transformacije PMI

Kot pojasnjuje Maurice Smith, ki v centru PMI Science povezuje znanstveno in regulatorno področje, odgovarjanje na potrebe kadilcev predstavlja pomembno poslovno priložnost, hkrati pa tudi možnost za velik pozitiven učinek na javno zdravje. Ker negorljivi tobačni izdelki ne kurijo tobaka, kot je to običajno pri klasičnih cigaretah, temveč ga segrevajo na približno 350 stopinj, naj bi bili tovrstni izdelki bistveno manj škodljivi za zdravje v primerjavi s cigareti.

"Že leta si prizadevamo razviti nabor potencialno manj škodljivih alternativnih produktov, za katere menimo, da lahko zadostijo raznolikim potrebam kadilcev, ki bi sicer še naprej nadaljevali s kajenjem. Morali smo torej znanstveno utemeljiti, da bodo produkti, ki jih razvijamo, zmanjšali zdravstveno tveganje, hkrati pa bodo za kadilce sprejemljiva alternativa."

Rezultati raziskav

Ena vodilnih slovenskih znanstvenic s področja toksikologije Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo je pojasnila, da največ strupenih in zdravju škodljivih snovi snovi nastane pri gorenju tako tobaka kot cigaretnega papirja. Negorljivi tobačni izdelki naj bi bili zato manj škodljivi v primerjavi s cigaretnim dimom, kar PMI po njenem mnenju dokazuje tudi s svojimi raziskavami.

Po besedah Filipičeve raziskave znanstvenikov dokazujejo, da se pri segrevanju tobaka sprošča manj nevarnih snovi kot pri gorenju, ker nekatere sploh ne nastanejo, drugih pa je bistveno manj.

V raziskavah so znanstveniki PMI primerjali kemijsko sestavo ter genotoksičnost in citotoksičnost cigaretnega dima navadne cigarete s paro oz. aerosolom, ki nastane pri segrevanju njihovega izdelka. Pokazali so, da je nivo večine škodljivih in potencialno škodljivih sestavin kemikalij njihovega izdelka v povprečju od 90 do 95 odstotkov nižji, tudi citotoksičnost in genotoksičnost je za okrog 90 odstotkov nižja kot v cigaretnem dimu.

Raziskave so sicer pokazale tudi, da je bila prisotnost določenih škodljivih sestavin v aerosolih odvisna od vrste tobaka oziroma od tega, na kakšen način je bil fermentiran. Še vedno pa so bile koncentracije teh sestavin bistveno nižje kot v cigaretnem dimu, je dodala Filipičeva.

Pri poskusu na živalih pa so ugotovili, da je bila toksičnost pare oz. aerosola negorljivega izdelka manjša od toksičnosti cigaretnega dima predvsem za dihalne organe. Učinki, ki so povezani z izpostavljenostjo nikotinu, pa so bili primerljivi.

Po oceni Filipičeve bi zato tovrstni izdelki lahko predstavljali manjše tveganje za raka. "Še vedno vsebujejo določene karcinogene sestavine, vendar mnogo manj. Tudi recimo genotoksična aktivnost tega aerosola, ki je neposredno povezana za karcinogenostjo, je manjša od genotoksične aktivnosti cigaretnega dima."

Nikotin

Negorljivi tobačni izdelki seveda še vedno vsebujejo nikotin, ki ga pljuča ob kajenju tobaka absorbirajo ter prenesejo v krvni obtok in s tem po približno osmih sekundah po inhaliranju dima tudi v možgane.

Eden prvih, ki je trdil, da ljudje kadijo zaradi nikotina, vendar umrejo zaradi katrana, je bil britanski znanstvenik Mike Russell. Njegova izjava je pomagala utreti teren industriji nikotinskih žvečilnih gumijev in obližev itn.

Filipičeva je ob tem poudarila, da nikotin ni le glavni razlog za zasvojenost s cigaretami, temveč je tudi zdravju škodljiv. Pri fermentaciji tobaka nastanejo tudi produkti nikotina, ki so karcinogeni, na primer N-nitrozonornikotin (NNN), ter še nekateri drugi tako imenovani za tobak specifični nitrozamini, zaradi česar so privlačni za uporabnike.

Po besedah Smitha se strokovnjaki strinjajo, da nikotin, ki je zasvojljiv in ne brez tveganja, "ni primarni vzrok bolezni povezanih s kajenjem". "Glavni vzrok škode je povezan z delci, ki nastanejo ob gorenju tobaka ter inhaliranju dima, zato naš razvoj produktov temelji na principu ukinitve gorenja, da bi reducirali ali izničili te škodljive kemikalije," je dejal.

Z vidika dostave nikotina v telo oziroma možgane so negorljivi tobačni izdelki za kadilce bolj privlačni kot žvečilni gumiji in obliži z nikotinom. Za kadilce je namreč pomembno, da vsake toliko časa dobijo nov odmerek nikotina, ki da občutek ugodja, medtem ko pri obližih teh nihanj v odmerkih nikotina ni, je pojasnila Filipičeva.

Odprt pristop k znanosti

Vizija PMI je po navedbah Smitha prihodnost, v katerem bodo vsi kadilci, ki se ne želijo odreči uporabi tobačnih izdelkov, prešli z uporabe cigaret k uporabi manj tveganih alternativ. "Da bodo torej tisti, ki želijo še naprej uporabljati tobačne izdelke, lahko izbirali med naborom alternativnih produktov, ki imajo potencial za bistveno zmanjšano škodljivost kot kajenje. Zavedamo pa se, da do tega cilja ne bomo prišlo čez noč ter da tega ne moremo doseči sami."

Ključno za dosego te spremembe je podpora znanstvene, javno-zdravstvene in regulatorne skupnosti. Tudi zato se v PMI zavzemajo za čim širšo vidnost in transparentnost njihove znanosti prek objav na spletni strani, v znanstvenih revijah in predstavitev na konferencah in simpozijih. V septembru so znanstveniki PMI udeležili tudi dveh znanstvenih konferenc v Sloveniji, in sicer Slovenske biotehnološke konference in Slovenskih kemijskih dni.

Po mnenju Filipičeve so njihove obsežne primerjalne raziskave škodljivih vplivov cigaretnega dima v primerjavi z njihovim novim produktom, ki so objavljene v mednarodnih znanstvenih revijah, verodostojne.

"Imajo denar, in edino prav je, da ga vlagajo tudi v tovrstne raziskave, ki so izjemno drage. Seveda je to tudi tržna niša, ampak če lahko prednost izdelka podprejo z znanstvenimi raziskavami, jo to dobro," je povedala Filipičeva, ki si je v lanskem letu ogledala tudi laboratorije raziskovalnega centra PMI, ki so po njenih besedah "res vrhunsko opremljeni".

Potrebujemo več neodvisnih raziskav

Po mnenju Filipičeve verodostojnost javno objavljenih raziskav, ki se izvajajo v okviru velikih korporacij, ne le na področju tobačne industrije, ampak tudi na drugih, kot je industrija pesticidov, ni vprašljiva oziroma jo je mogoče tudi preveriti.

"Vprašanje pa je, ali so rezultati vseh raziskav, tudi tistih, ki pokažejo, kakšne slabosti ali nevarnosti, objavljeni. Obstajati bi morala možnost, da se opravijo tudi od industrije neodvisne raziskave, ker seveda pomeni, da bi morala za takšne raziskave družba nameniti javna sredstva."

Tudi po mnenju NIJZ so raziskave in dokazi glede negorljivih tobačnih izdelkov še vedno omejeni. "Potrebne so neodvisne raziskave, kar raziskave proizvajalcev teh izdelkov, to je tobačne industrije, nikakor niso in jih kot take tudi ne moremo obravnavati," so poudarili.

Na NIJZ bodo zato v doglednem času na osnovi dostopnih neodvisnih raziskav pripravili mnenje. "Dokler so na voljo večinoma raziskave proizvajalcev, ki bodo seveda podprle te izdelke, saj imajo komercialni interes - podobno je bilo s prikrivanjem podatkov in zavajanjem javnosti glede škodljivosti tobačnih izdelkov za kajenje v preteklosti, kar se je dogajalo dolga leta in desetletja -, obenem pa bodo na voljo le omejeni neodvisni dokazi, bomo pri teh izdelkih upoštevali princip previdnostnega pristopa."

Nekaj statističnih podatkov o kajenju v Sloveniji

V Sloveniji je tobak med vodilnimi prepričljivimi dejavniki za smrt in za izgubljena zdrava leta življenja ter vzrok številnih prezgodnjih smrti. Po podatkih NIJZ letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj.

V Sloveniji kadi 23 odstotkov prebivalcev, starih 25-74 let, 26 odstotkov je bivših kadilcev in 51 odstotkov je takih, ki v življenju niso nikoli kadili. Odstotek kadilcev je med moškimi (25 odstotkov) višji kot ženskami (21 odstotkov).