V Vitanju slovesno ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga

Kot je na današnji slovesnosti povedala v. d. direktorice Ksevta Nena Dokuzov, je vlada na četrtkovi seji dala soglasje k sklepu, da ta javni zavod preimenujejo v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga oziroma skrajšano Center Noordung. To je sicer tudi posledica razhoda z idejnimi avtorji Kulturnega središča vesoljskih tehnologij (Ksevt), ki so dosedanje ime registrirali na uradu za intelektualno lastnino.

Po besedah direktorice so se za preimenovanje odločili, ker so želeli pomen slovenskega znanstvenika še bolj poudariti ter ga umestiti na pravo mesto tudi v slovenski tehniški in kulturni dediščini. "Ugotavljamo, da je poznavanje njegovega življenja in dela še vedno slabo, zato mu želimo dati še večji pomen," je dejala Dokuzova, ki se na še vedno trajajočem razpisu za direktorja zavoda namerava potegovati tudi za polni mandat.

Slovesnosti sta se udeležila tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik in generalni direktor direktorata za ustvarjalnost pri ministrstvu za kulturo Igor Teršar. Prvi je med drugim izpostavil pomen pionirskega dela Hermana Potočnika na prihajajoče generacije raziskovalcev, ki so tako kot on v mladosti verjetno sanjale o letenju in premagovanju neskončnih razdalj.

Po besedah Teršarja se v vitanjskem objektu, ki ga je ministrstvo za kulturo zgradilo s pomočjo evropskega denarja, danes združujeta gospodarstvo in znanost, pa tudi umetnost in tehnologije, vsem obiskovalcem pa objekt ponuja zgodovinski in astronavtski spomin Evrope ter evropsko astronavtsko sodobnost.

"Ukvarjanje z vesoljem je tesno povezano z razvojem družbenih vzorcev v dejanski družbi in dejavnost novega zavoda omogoča aktivno sodelovanje pri civilizacijskih naporih ukvarjanja z vesoljem na unikaten način in na vseh ravneh - od astronavtike, astronomije, biologije, kemije, geografije planetov in vseh vrst umetnosti v razvoju civilizacije," je dejal Teršar, ki je prepričan, da je postavitev objekta dosegla svoj namen.

Velik pomen Potočnikovemu delu je pripisal tudi regionalni predstavnik Evropske vesoljske agencije Martin Mossler, ki je dejal, da brez njegovih odkritij in posledično poznejšega razvoja vesoljske tehnologije morda danes ne bi bilo marsikatere naprave, brez katere si ne moremo več predstavljati življenja.

"Herman Potočnik je domišljijo kombiniral z znanostjo, s čimer je oblikoval nekaj resnično velikega. Bil je človek, ki je oblikoval vizijo, večjo od njegovega življenja, vizijo, ki je bila veliko nad domišljijo tistih, ki so bili okoli njega. To je bil človek, ki je lahko videl nemogoče in iz tega ustvaril nekaj mogočega," je dodal Mossler.

V nadaljevanju dogodka v Vitanju so med drugim predstavili velike potenciale vesoljskih tehnologij za slovenska podjetja, katerih mednarodna uspešnost je vidna tako na evropski kot tudi na svetovni ravni.

Podjetja, kot so Cosylab, Duol ali Dewesoft, namreč uspešno sodelujejo v vesoljskih programih Evropske unije, Rusije, Kitajske in ZDA ter mednarodnih organizacij, s tem pa tudi krepijo svojo inovacijsko zmogljivost in prisotnost na ključnih trgih, relevantnih za razvoj vesoljskih tehnologij in dajejo ustrezen vzvod delovanju tehnične pisarne Slovenija v vesolju.

Ob koncu slovesnosti so v zgornjih prostorih centra odprli virtualno spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga, ki jo je uredil Marko Cafnik ter s tem na zanimiv način predstavil njegovo življenje in delo skozi zgodovinska dejstva.