STAznanost

Krčenje obalnih mokrišč kot posledica podnebnih sprememb predstavlja grožnjo nacionalni biodiverziteti

Ljubljana, 10. januarja - Dvigovanje morske gladine kot posledica podnebnih sprememb je skupaj z antropogenim vplivom pomemben faktor krčenja obalnih mokrišč - območij, ki so na stičišču morja in kopnega, kot so denimo Sečoveljske soline. To ima pomembne posledice za številne organizme, tudi za ptice, ki na teh območjih gnezdijo. Brez ustreznih ukrepov lahko nekatere ptice s teh območij v celoti izginejo, pojasnjuje dr. Danijel Ivajnšič z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko.

Seča, Sečoveljske soline. Znanstvenik Danijel Ivajnšič. Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline.
Znanstvenik Danijel Ivajnšič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline. Znanstvenik Danijel Ivajnšič. Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline.
Znanstvenik Danijel Ivajnšič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline. Znanstvenik Danijel Ivajnšič. Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline.
Znanstvenik Danijel Ivajnšič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline. Znanstvenik Danijel Ivajnšič. Foto: Anže Malovrh/STA

Seča, Sečoveljske soline.
Znanstvenik Danijel Ivajnšič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Dvigovanje morske gladine je zaradi toplotnega razpenjanja oceanov in taljenja ledu na Arktiki in Antarktiki ena izmed očitnejših posledic podnebnih sprememb. Do konca stoletja naj bi se po optimističnem scenariju morska gladina dvignila za pol metra, po pesimističnem pa celo do enega metra.

Dvigovanje gladine najprej vpliva na tista območja, ki so na stičišču morja in kopnega, to so obalna mokrišča. Poleg dvigovanja morske gladine pa pomemben okoljski pritisk predstavlja tudi človek. Infrastruktura, ki jo gradi človek, namreč onemogoča širjenje mokrišč, dviganje morske gladine pa jih stiska v "kot", kar so avstralski znanstveniki poimenovali kot "coastal squeez".

Obalna mokrišča v zmernih geografskih širinah bi lahko zaradi kombinacije dvigovanja morske gladine in antropogenega vpliva do leta 2100 skoraj v celoti izginila, je pojasnil Ivajnšič.

Mokrišča se proti temu procesu sicer borijo z biogeno produkcijo in prestreganjem substrata - na ta način se mokrišče dviga in kljubuje pritiskom. Vendar pa je ta proces po besedah Ivajnšiča bistveno počasnejši od aktualnih trendov dviganja morske gladine.

Na obalnih mokriščih gnezdijo številne ptice

Obalna mokrišča so pomemben življenjski prostor številnih organizmov, med drugim tudi ptic. Slovenski raziskovalci so zato preučili, kako se na ta okoljski pritisk odzivajo posamezne vrste ptic, ki gnezdijo v tovrstnih habitatih v Krajinskem parku Sečoveljske soline.

S krčenjem površine mokrišč se namreč krči tudi površina, na kateri ptice gradijo gnezda, zato se lahko število ptic v tej regiji zmanjša. Posamezne vrste ptic lahko celo popolnoma izginejo, s čimer se siromaši nacionalna biodiverziteta, je dejal Ivajnšič.

V okviru študij so opravili lasersko snemanje površja, s katerim so dobili natančen digitalni model reliefa, ki so ga umerili z dodatnimi geodetskimi meritvami.

Hkrati pa so pridobivali tudi druge prostorske informacije o vegetaciji, človekovem vplivu in o gnezdih štirih ogroženih ptic gnezdilk v Krajinskem parku Sečoveljske soline - beločeli deževnik, mala in navadna čigra ter polojnik. Podatke o gnezdih obravnavanih ptic so zbirali kar deset let in jih v tem času zabeležili kar 930.

Študije slovenskih raziskovalcev uporabne za vsa podobna mokrišča v evropskem prostoru

Raziskovalci so pokazali, da dinamika gnezdenja teh ptic v zadnjih let jasno opozarja na prihajajoče klimatske spremembe. Ugotovili so, da se vsaka vrsta odzove individualistično, zato je omilitvene ukrepe potrebno iskati za vsako vrsto posebej. Če ne bomo naredili ničesar, bodo te ptice izginile iz solin, je poudaril Ivajnšič.

S pomočjo študije so oblikovali objektivne smernice za ohranjanje zavarovanih habitatov in na njih vezanih organizmov v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Na podlagi študije so v solinah pripravili dodatne gnezditvene površine v prizadevanju za ohranitev tako zavarovanih slanoljubnih rastlin kot ogroženih vrst ptic.

Velik pomen njihovih prostorskih študij je tudi v tem, da je metodologija prenosljiva na preostala mokrišča v evropskem prostoru, ki so izpostavljena procesu dvigovanja morske gladine in posledični izgubi biodiverzitete. Rezultati tovrstnih prostorskih modelov so v splošnem velika dodana vrednosti tistim, ki neposredno ali posredno upravljajo z zavarovanimi območji.

Slovenski raziskovalci so raziskave nadaljevali tudi v Škocjanskem zatoku v Kopru in v Beneški laguni. Problematiko vpliva dvigovanja morske gladine na posebne habitate, ki so na stičišču kopnega in morja, so predstavili v reviji Climatic change.

Znanstveni prispevek, ki ga je Ivajnšič objavil v soavtorstvu z Mitjo Kaligaričem z Univerze v Mariboru, Lovrencem Lipejem z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje v Piranu in Iztokom Škornikom iz Krajinskega parka Sečoveljske soline, je bil v letu 2017 izbran v projekt Odlični v znanosti. Gre za izbor najvidnejših dosežkov preteklega leta, ki ga organizira Javna agencija za raziskovalno dejavnost.

Raziskave Krasa

Raziskovalna dejavnost Ivajnšiča in sodelavcev pa niso zgolj prostorske študije obmorskih mokrišč. Med drugim raziskujejo tudi Kras, kjer je znanstveni fokus usmerjen na ohranjanja sekundarnih travišč, ki so pomemben del nacionalne biodiverzitete.

Sekundarna travišča na Krasu so v zadnjih 20 letih v intenzivni fazi zaraščanja. "Z ustreznimi prostorskimi analizami lahko sledimo in opozarjamo na to, da bodo do konca stoletja travniki z visoko vrstno pestrostjo prerasli v gozd, če se ne bo ustrezno ukrepalo."

Gre za travišča, ki so, tako kot Krajinski park Sečoveljske soline, zavarovana v sklopu omrežja Nature 2000, "zato je dolžnost države, da njihovo stanje ohranja ali celo izboljša", pravi Ivajnšič.

O dr. Ivajnšiču

Danijel Ivajnšič je doktoriral v letu 2015 na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer je do takrat deloval kot mladi raziskovalec. Kasneje se je zaposlil na fakulteti kot asistent na habilitacijskem področju ekologije in geografije. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je v letu 2017 prejel tudi nagrado fakultete za izjemne prispevke na področju ekološkega modeliranja v ekologiji in biogeografiji.