Morje ob slovenski obali se zvišuje hitreje od globalnega trenda

V Koprskem zalivu spremenljivost višine morja opazujejo od leta 1961. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb, so za STA pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).

V obdobju 1961-2016 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za okvirno 10 centimetrov oz. povprečno za 1,7 milimetra letno, v zadnjih 20 letih pa v povprečju za pet milimetrov letno.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 centimetri. Največji odmik od srednje vrednosti, ki znaša 218 centimetrov, je bil 14 centimetrov, in sicer leta 2010.

Na Arsu sicer ocenjujejo, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višin morja v slovenskem morju pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji.

Pri tem ekstremne višine morja ob slovenski obali povzročajo padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja.

Pri globalni oceni sicer večji delež zviševanja gladine pripisujejo raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov.

Po podatkih Arsa je v opazovanem obdobju višina morja več kot 482-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 centimetrov. Največja izmerjena višina morja je bila 394 centimetrov. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno pa do njih pride nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu.

Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine točke poplavljanja poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje.

Dejstvo pa je, da se ob slovenski obali in v Jadranu v zadnjih 20 letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. "V primeru, da bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale," so posvarili na agenciji.

Pri tem izpostavljajo, da je urbani del slovenske obale postavljen na dokaj enoviti višini, zato bi bil ob uresničenju napovedi dviga gladine morja in s tem veliko večje pogostosti poplavnih dogodkov ogrožen večji del urbane obale. Do zdaj so sicer zasledili zvišanje urbane obale na bolj izpostavljenih poplavnih mestih v Piranu in Kopru.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu do leta 2100 sicer dvignila za od 20 do 80 centimetrov. Enako velja tudi za evropska morja.

Kot priznavajo na Arsu, je regionalne razlike težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od njegove gostote in slanosti, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Po scenariju izpusta toplogrednih plinov RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja sicer zvišala za 40 do 50 centimetrov, gladina Jadrana pa za približno 10 centimetrov manj.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Kot so na Arsu še pojasnili za STA, je sicer urbana slovenska obala delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.