Objava jezikoslovcev novogoriške univerze v visoko vplivni reviji
Ljubljana, 12. januarja - Jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici Franc Marušič - Lanko in nedavna magistrantka Tina Šuligoj sta v visoko vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America objavila rezultate raziskave na temo glagolskega ujemanja v južnoslovanskih jezikih, so sporočili z novogoriške univerze.
Tema objave so rezultati eksperimentov, ki so jih izvedli na šestih univerzah znotraj bivše Jugoslavije, s katerimi so preverjali, v kakšni meri govorci sprejemajo različna ujemanja na glagolu v stavkih s priredno zloženimi osebki, je pojasnil Marušič.
Na sodelujočih univerzah v Novi Gorici, Zagrebu, Zadru, Sarajevu, Novem Sadu in Nišu so testirali skupaj preko 300 študentov prvega in drugega letnika nejezikoslovnih smeri.
Kot ugotavlja dolga jezikoslovna tradicija, stavki niso enostavni nizi besed, temveč so besede hierarhično urejene v manjše skupine oz. besedne zveze. Oddaljenost oziroma bližino dveh besed se tako v skladnji ne meri s preštevanjem besed v linearnem nizu, temveč s pomočjo hierarhične stavčne zgradbe.
Ker se glagol praviloma ujema z osebkom v osebi, spolu in številu, se pri sestavljenih osebkih postavi vprašanje, kako določiti število in spol glagola.
S pomočjo eksperimentov s skrbno izbranimi stavki so raziskovalci pokazali, da se v nasprotju z omenjenim prevladujočim pogledom glagoli v južnoslovanskih jezikih pogosteje ujemajo s tistim delom oziroma sestavkom osebka znotraj priredno sestavljenega osebka, ki je bližje glagolu, in ne tistim, ki je hierarhično višji del osebka.
Tipični stavki, ki so jih preverjali, so denimo "Krave in teleta so se pasla." oz. "Teleta in krave so se pasle".
V prvem stavku je uporabljen srednji spol glagola, ker so teleta, ki so v stavku bliže glagolu, srednjega spola. V drugem stavku pa je uporabljen ženski spol, ker so krave, ki so bližje glagolu, ženskega spola. V danih primerih se glagol ujema z bližnjim delom sestavljenega osebka, torej z delom sestavljenega osebka, ki je linearno bližji glagolu.
"Ob predpostavki, da je drugi sestavnik priredno zloženega osebka hierarhično v podrejenem položaju napram prvemu sestavniku, je ujemanje z drugim sestavnikom presenetljivo, saj v skladnji tipično veljajo hierarhična razmerja in ne linearno merjena oddaljenost besed," je pojasnil Marušič.
Obširna raziskava, ki je zajemala šest jezikovno oziroma narečno različnih lokacij na območju bivše Jugoslavije, je po navedbah univerze glede tega jezikovnega pojava pokazala izjemno enotnost. "Večina zabeležene raznolikosti je bila znotraj govorcev, kar pomeni, da lahko tudi vsak posameznik uporablja več jezikovnih sistemov hkrati, od katerih je najbolj presenetljiv ravno ta, ki se naslanja na linearni vrstni red."
"Rezultati naše raziskave potrjujejo, da se 'izračunavanje' ujemalnih oznak vrši v več korakih, od katerih je vsaj eden delno neodvisen od hierarhične skladenjske zgradbe."
V prihodnosti bodo raziskavo poskušali razširiti še na druge jezikovne skupine, za katere že vedo, da uporabljajo podobne strategije ujemanja s sestavljenimi osebki, so še zapisali na univerzi.