V brežiškem gradu predstavitev monografije o kmečkem uporništvu
Brežice, 14. februarja - V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, bodo drevi ob 18. uri predstavili znanstveno monografijo Leukhup! - Kmečko uporništvo v obdobju predmoderne - Zgodovina, vzporednice, (re)prezentacije. Omenjeni monografski zbornik so izdali ob 500-letnici velikega kmečkega upora na Slovenskem iz leta 1515.
Po podatkih Posavskega muzeja monografija prinaša 23 razprav uglednih slovenskih zgodovinarjev, antropologov, etnologov, sociologov in umetnostnih zgodovinarjev, ki so jih leta 2015 pripravili ob brežiškem dvodnevnem strokovnem simpoziju Le vkup 1515 - 2015, ki je sodil v okvir obeleževanja 500-letnice tega največjega slovenskega kmečkega upora.
Pobudnik projekta, v okviru katerega je več slovenskih muzejev in drugih sorodnih ustanov pripravilo več razstav ter drugih dejavnosti, profesor zgodovine Boris Hajdinjak, je ob simpoziju za STA povedal, da je bil prvi vseslovenski kmečki upor leta 1515 največji v slovenski zgodovini in sodi med njena prelomna dejanja.
Pomemben je še zato, ker po njegovem predstavlja "rojstni trenutek slovenskega naroda". Ob nespornem dejstvu, da so se Slovenci v pisani besedi prvič pojavili s Primožem Trubarjem, je potrebno namreč spomniti, da so bile na letaku, ki so ga natisnili po porazu puntarjev, več desetletij pred njim natisnjene tudi prve slovenske besede oz. Nova pesem o krajnskih kmetih, katere naslov priča, da je bilo že takrat govora o Krajncih, ki so bili do 19. stoletja sopomenka za Slovence, je opozoril.
Upor iz leta 1515 pa je pomemben tudi zato, ker ni povezal le takratnih Slovencev, temveč tudi nekatera nemško govoreča območja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Kočevskem. Slovence je vrstil tudi med druge evropske narode, ki so se takrat podobno upirali fevdalcem, je še povedal Hajdinjak.
Simpozij so pripravili Posavski muzej, Slovenska matica, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa in oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.
Po zgodovinskih podatkih gre med slovenskimi kmečkimi upori posebno mesto kmečkemu uporu iz leta 1515, ki ga ne gre zamenjevati s kasnejšim uporom Matije Gubca. Predstavljal je eno izmed temeljnih prelomnic v slovenski zgodovini in prvi korak na poti dosti kasnejšega slovenskega narodnega prebujenja v 19. stoletju.
V petmesečnem uporu je na območjih Kranjske, Štajerske in Koroške sodelovalo približno 80.000 upornih podložnikov oziroma desetina tedanjega prebivalstva. Glede na obseg, število upornikov in trajanje velja za največjega. Zgodovinarji pa ga uvrščajo med kmečke upore, ki niso bili uperjeni zgolj proti posameznemu zemljiškemu gospostvu, temveč tudi proti fevdalizmu kot družbenemu sistemu.
Za največjim kmečkim uporom so ostale tudi prve v slovenskemu jeziku natisnjene besede. V besedilu nemške žolnirske pesmi, ki so jo na dunajskem letaku natisnili leta 1515 oziroma po zadušitvi upora, sta se namreč ohranili tedanji puntarski gesli - "stara prauda" in "leukhup, leuhkup, leukhup, leuhkup, woga gmaina".