znanost 13.3.2018 12:49

V Ljubljani podelili letošnje Jesenkove nagrade

Ljubljana, 13. marca - Na Univerzi v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade za dosežke s področja biotehniških ved. Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija leta 2017 je prejela Mojca Žlahtič Zupanc, za najboljšo diplomantko magistrskega študija pa Eva Mravlje, poročena Šnajder. Nagrado za življenjsko delo je prejel profesor Borut Bohanec.

Ljubljana, univerza.
Novinarska konferenca Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri so med drugim predstavili Jesenkove nagrajence, prejemnike najvišjih priznanj s področja biotehniških ved v Sloveniji ter nov raziskovalni projekt, povezan s človeško ribico.
Jesenkova nagrajenca Mojca Žlahtič Zupanc in Borut Bohanec.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, univerza.
Novinarska konferenca Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri so med drugim predstavili Jesenkove nagrajence, prejemnike najvišjih priznanj s področja biotehniških ved v Sloveniji ter nov raziskovalni projekt, povezan s človeško ribico.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, univerza.
Novinarska konferenca Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri so med drugim predstavili Jesenkove nagrajence, prejemnike najvišjih priznanj s področja biotehniških ved v Sloveniji ter nov raziskovalni projekt, povezan s človeško ribico.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, univerza.
Novinarska konferenca Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri so med drugim predstavili Jesenkove nagrajence, prejemnike najvišjih priznanj s področja biotehniških ved v Sloveniji ter nov raziskovalni projekt, povezan s človeško ribico.
Jesenkova nagrajenca Mojca Žlahtič Zupanc in Borut Bohanec ter prodekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Emil Erjavec.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, Univerza.
Podelitev Jesenkovih nagrad, zbrane je nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Nagrado za življensko delo je prejel profesor Borut Bohanec.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Univerza.
Podelitev Jesenkovih nagrad, zbrane je nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Univerza.
Podelitev Jesenkovih nagrad, zbrane je nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Univerza.
Podelitev Jesenkovih nagrad, zbrane je nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Univerza.
Podelitev Jesenkovih nagrad, zbrane je nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Dekan Biotehniške fakultete Miha Humar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Univerza.
Podelitev Jesenkovih nagrad, zbrane je nagovorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved v Sloveniji. Fakulteta nagrade vsako leto podeli v spomin na Frana Jesenka, prvega profesorja botanike na ljubljanski univerzi in enega od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka.

Profesor Bohanec je nagrado prejel za izredne znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, za razvoj rastlinske biotehnologije v Sloveniji, za spodbujanje kakovostnega znanstvenega dela in njegove promocije in za razvoj pogojev, ki omogočajo razvoj novih znanj na področju rastlinske biotehnologije v Sloveniji.

Težišče njegovega znanstvenega dela je biotehnologija in njena aplikacija v žlahtnjenju kmetijskih rastlin. Vodilna smer njegovih raziskav je razvoj sodobnih žlahtniteljskih metod uporabnih pri žlahtnjenju poljščin, vrtnin in okrasnih rastlin. Obenem pa skupaj s sodelavci razvija metode genskih transformacij. Metodološko je uvedel uporabo pretočne citometrije za različne aplikacije rastlinske biotehnologije.

Življenjska pot nagrajenke Žlahtič Zupančeve je tesno povezana z lesom, saj je bila že od mladih nog vpeta v družinsko lesno podjetje. Po zaključku magistrskega študija lesarstva se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in se vpisala na podiplomski študij Bioznanosti.

Tekom doktorskega študija je proučevala problematiko življenjske dobe lesa ter rezultate raziskav predstavila v 11 znanstvenih člankih in v 12 domačih in mednarodnih referatih. Mednarodno društvo za zaščito lesa ji je podelilo prestižno nagrado Ron Cockroft Award. Rezultate raziskav je nagrajenka prenesla v prakso v družinskem podjetju Žlahtič. "Vse to dokazuje, da so njena spoznanja pomembna tako z raziskovalnega, kot tudi z aplikativnega vidika," so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Nagrajenka Eva Mravlje, poročena Šnajder, je svoje študijske odlike izkazovala že v času dodiplomskega študija. Z odliko je zagovarjala tudi magistrsko nalogo z naslovom Kakovost kozjega sira iz mleka ekološke in konvencionalne reje, v okviru katere je kot prva v Sloveniji primerjala ekološki in konvencionalni način prireje kozjega mleka in ovrednotila morebitne razlike v količini in kakovosti mlečnih izdelkov.

Nagrade so podelili na današnji svečani podelitvi nagrad na ljubljanski univerzi. Slavnostna govornica na dogodku je bila generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc.

Na novinarski konferenci pred podelitvijo nagrad je dekan biotehniške fakultete Miha Humar poudaril pomen znanstvenih raziskav za gospodarstvo, posebej raziskav Strateško razvojnih inovacijskih partnerstev (SRIP). Trenutno raziskovalci omenjene fakultete vodijo tri projekte SRIP, kot raziskovalno razvojna podpora pa sodelujejo še v enem.

Na ta način fakulteta po Humarjevih besedah skupaj z gospodarstvom in državo definira prioritete, ki bodo omogočile razvoj Slovenije na višji nivo. "Vedno bolj se premikamo k multidisciplinarnosti in z zgledom poskušamo razbiti vse stereotipe, ki vladajo na področju sodelovanja med institucijami znanj in gospodarstva."

O pomenu SRIP za gospodarstvo je spregovoril direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec. Letošnja nagrajenka Žlahtič Zupančeva pa je predstavila svoj pogled na pomen znanja za razvoj družinskega podjetja.

Profesorica in članica oddelka za biologijo na katedri za mikrobiologijo Nina Gunde Cimerman je na novinarski konferenci napovedala tudi nov raziskovalni projekt, povezan s slovenskim nacionalnim simbolom - človeško ribico.

Projekt je po besedah Gunde Cimermanove "tehnološko izredno zahteven in mednarodno pomemben projekt". Več informacij o projektu pa bodo razkrili konec marca na novinarski konferenci, ko bodo podpisali tudi dogovor o mednarodnem sodelovanju med tremi državami.