znanost 21.3.2018 17:00

Na IJS predavanje Nobelovega nagrajenca slovenskega rodu

Ljubljana, 21. marca - Na Institutu Jožef Stefan je danes v okviru Dnevov Jožefa Stefana potekalo predavanje Nobelovega nagrajenca slovenskega rodu Duncan Haldanea na temo prepletenosti kot darila kvantni mehaniki. Prepletenost danes po besedah Haldanea mnogi dojemajo kot osrednji del kvantne teorije ter gorivo bodočih zmogljivih kvantnih računalnikov.

Ljubljana, IJS.
Predavanje z naslovom Prepletenost: Einsteinovo darilo kvantni mehaniki, ki ga je imel Nobelov nagrajenec z Univerze Princeton s slovenskimi koreninami Duncan Haldane.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, IJS.
Predavanje z naslovom Prepletenost: Einsteinovo darilo kvantni mehaniki, ki ga je imel Nobelov nagrajenec z Univerze Princeton s slovenskimi koreninami Duncan Haldane.
Foto: Lea Udovč/STA

Ljubljana, IJS.
Predavanje z naslovom Prepletenost: Einsteinovo darilo kvantni mehaniki, ki ga je imel Nobelov nagrajenec z Univerze Princeton s slovenskimi koreninami Duncan Haldane.
Foto: Lea Udovč/STA

Haldane je uvodoma spregovoril o Einsteinovem delu in njegovih dosežkih ter napakah, ki pa da so bile vedno zelo uporabne za napredek znanosti. Teorijo prepletenosti je Einstein imenoval "strašljivo delovanje na daljavo" in razumel kot nekaj, kar je v nasprotju z zdravo pametjo in je tudi nekompatibilno z gravitacijsko teorijo. Po njegovem bi eksperiment zagotovo pokazal, da kvantna teorija ne drži, kar pa se ni zgodilo, je dejal Haldane.

Danes je prepletenost tudi eksperimentalno potrjena, mnogi pa jo v zadnjih letih dojemajo kot osrednji del kvantne teorije. Prepletenost je po besedah Haldanea v središču odkritij na področju topološke kvantne snovi ter je na dobri poti, da bo imela izreden tehnološki pomen za kvantno procesiranje informacij.

Kot je dejal slavni fizik, je bila kvantna mehanika za splošno javnost od nekdaj skrivnostna tema. Pravzaprav pa je kvantna mehanika prisotna v našem vsakdanjem življenju in je odgovorna za vse okoli nas.

Po mnenju Haldanea se 90 let po tem, ko so bili odkriti prvi zakoni kvantne mehanike, doba odkrivanja, kaj vse se da s kvantno mehaniko narediti, šele začenja. Ključni zakoni kvantne mehanike so poznani že od leta 1930. "Vendar pa njihovo poznavanje še ne pomeni, da vemo tudi to, kaj vse omogočajo," je dejal Haldane.

Raziskovalci si prizadevajo razviti kvantno informacijsko teorijo, hkrati pa globlje razumeti kvantna stanja. "Odkrivamo, da kvantna mehanika dovoljuje mnogo nenavadnih stvari, ki si jih nismo mogli zamišljati."

Področje kvantne mehanike je po njegovem mnenju postalo intelektualno zelo vznemirljivo področje, za katerega se zanima tudi veliko mladih ljudi, je še zaključil Haldane.

Profesor Frederick Duncan Michael Haldane je bil rojen leta 1951 v Londonu. Njegova starša sta se spoznala na avstrijskem Koroškem, kjer je bil oče vojaški zdravnik v britanski zasedbeni coni po drugi svetovni vojni. Po poroki se je Ljudmila Renko z možem preselila v Anglijo, kjer je družina odtlej živela.

Otroštvo in mladost je preživel v Angliji, po koncu študija pa profesionalno pot nadaljeval v Franciji in nato ZDA, kjer je sedaj profesor fizike na univerzi Princeton.

Leta 2016 je skupaj z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem prejel Nobelovo nagrado za fiziko, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi.

Profesor Haldane raziskuje različne materiale, kot so plini, tekočine in trdne snovi, kakor tudi nenavadne kvantne materiale. Nobelovo nagrado je prejel za raziskave še bolj nenavadnih topoloških faz, ki naj bi po napovedih prispevale k razvoju novih materialov v elektroniki.