znanost 18.4.2018 14:03

Do krepitve zaupanja v znanost z izobraževanjem in popularizacijo

Ljubljana, 18. aprila - Kljub dokazom v znanosti, nekateri ljudje dvomijo v te dokaze. Med področji, kjer so pogostejši dvomi v znanstvene ugotovitve, je cepljenje, zdravljenje raka itd. Kot so opozorili na današnji okrogli mizi, je za premagovanje teh dvomov ključna ustrezna komunikacija z bolniki in javnostjo, pa tudi razlaga znanstvenih dognanj na poljuden način.

Ljubljana.
Direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je na okrogli mizi Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb ocenila, da je ključ pri nagovarjanju staršev, ki dvomijo v cepljenje ali so zaradi tega zaskrbljeni, v intenzivnem osveščanju in nudenju celovitih informacij tako strokovni kot splošni javnosti. Po njenem mnenju je treba vpeljati v izobraževanje vseh zdravstvenih delavcev teme o pomenu cepljenja.

Kot je dejala, mora biti pediater pripravljen komunicirati o cepljenju, saj glede na nedavno raziskavo 85 odstotkov staršev najbolj zaupa svojemu pediatru. A relevantne in celovite informacije morajo biti na voljo tudi pri drugih virih, denimo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali na spletu ministrstva za zdravje.

Si pa Gobčeva ne želi, da bi pri nas prišlo do dviga precepljenosti zaradi kakšnega tragičnega dogodka. A dogodki v drugih državah kažejo prav na to, da se je precepljenost v populaciji zvišala prav po večjih izbruhih, kar je ljudi opomnilo, da ne gre za nedolžne bolezni.

Med področji, kjer se pojavljajo dvomi v uradno, z znanstvenimi podatki podkrepljeno zdravljenje, je onkologija. Onkologinja Simona Borštnar je dejala, da se k alternativnim metodam, kot je stradanje, uživanje sode bikarbone ali konoplje, večinoma zatečejo bolniki, ki jim z uradnimi zdravili več ne morejo pomagati. A med njimi so tudi takšni, ki bi jim uradna medicina lahko pomagala in jih pozdravila.

Tako imajo dostikrat primere, ko se bolniki po takšnih metodah "zdravljenja" vrnejo na onkološki inštitut v bistveno slabšem stanju, konec 90. let, ko je začela delati na inštitutu, so celo imeli primere smrti zaradi izstradanja. Kot problematično je izpostavila dejstvo, da ponudnikov teh alternativ nihče ne kaznuje, čeprav dejansko bolnikom prodajajo lažno upanje.

Odstotek bolnikov, ki opustijo zdravljenje, je po njenih navedbah majhen, ampak "nam je žal za vsakega od njih, ki bi mu lahko rešili življenje". "S stradanjem se ne da pozdraviti raka," je opozorila Borštnarjeva in dodala, da se javne osebe, med njimi politiki, morajo zavedati svoje odgovornosti, ko širijo takšne neresnice.

Tudi predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Andrej Janež je opozoril, da so polpretekli dogodki, ko so bolniki zaradi obljub alternativcev opustili zdravljenje z inzulinom, skoraj povzročili smrt trem mladim ljudem. Sam ponudnike alternative označuje za mazače in šarlatane.

Kot je opozoril, je opustitev jemanja inzulina pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa ena smrtno nevarna. Priznava pa, da nekatere metode, ki pripomorejo denimo k obvladovanju stresa, lahko pripomorejo pri urejanju sladkorne bolezni tipa dva. In kako preseči neresnice? Po njegovem mnenju je naloga stroke in pristojnih inštitucij, da ljudi zadostno in celovito izobražujejo.