znanost 20.4.2018 10:49

Neveljski mamut praznuje 80-letnico odkritja

Kamnik, 20. aprila - V Kamniku bodo drevi odprli razstavo ob 80-letnici odkritja okostja mamuta v bližnjih Nevljah. Ob obletnici odkritja skeleta, ki danes privablja obiskovalce v ljubljanski Prirodoslovni muzej, bo mogoče videti fotografije o odkopavanju, mamutov zob in kosti drugih ledenodobnih živali, ki so živele na tem območju.

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Mednarodni muzejski dan, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Okostje mamuta.
Foto: Anže Malovrh/STA

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Predstavitev prenovljene paleontološke dvorane ter novega Vodnika po geoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Okostje mamuta.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Stane Cuderman/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Stanka Cuderman/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Peter Naglič/last Društva Peter Naglič

Kamnik.
Izkopavanje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku leta 1938.
Foto: Stane Cuderman/last Društva Peter Naglič

Razstavo v Galeriji Doma kulture Kamnik so v čast obletnice pripravili Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik v sodelovanju z Društvom Peter Naglič, Medobčinskim muzejem Kamnik, Paleontološko zbirko Hitij in Žalohar, Prirodoslovnim muzejem Ljubljana in profesorjem Danijelom Bezekom.

Kot je za STA povedal Bezek, je Prirodoslovni muzej, v katerem je razstavljena replika, pripravil razstavo ob 50-letnici odkritja, v samem Kamniku pa na to temo ni bilo ničesar. Zato sta se s sinom Benjaminom lotila raziskovanja. Naletela sta na film s fotografijami o odkopavanju, ki jih je hranila Narodna in univerzitetna knjižnica, sledili sta priprava stalne razstave na podružnični šoli v Nevljah in brošura Po sledeh neveljskega mamuta kot vodič za otroke po razstavi.

Leta 2015 je izšla publikacija Mamut v naših krajih, ki je mamuta postavila v čas, ko je živel, in sicer v zadnjo ledeno dobo, ki je segala od 1.800.000 do 10.000 let pr.n.št. Zajela pa je tudi druga odkritja ob odkopavanju pod vodstvom zoologa Frana Kosa, kot je praskalce ali klinica, ki so jo vstavljali v lesena držala in uporabljali kot nožiček ali za vrtanje lukenj v kožo.

Čeprav je mamut danes tisto najbolj znano in tudi prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja, je bila po besedah sogovornika s tem odkrita tudi prva postojanka kamenodobnih lovcev na planem. Pred tem so bile znane postojanke v jamah, denimo v jami pod Potočko zijalko ali Šmokriški jami, takrat pa so našli sledove človeka iz kamene dobe na prostem.

"Ti ljudje so živeli v šotorih, se pomikali tako, kot se je pomikal severni jelen, mamut pa je bil seveda tako velik, da so potrebovali večjo skupino lovcev. Je pa dal praktično vse. Imel je pol metra dolgo dlako, kar jim je koristilo kot predivo, koža je bila odlična, kosti so uporabili za obtežitev šotorov, da so bili zavarovani, imel je veliko maščobe, zelo dobro meso, tako da je bilo praktično vse zelo uporabno," je povedal Bezek.

To paleontološko odkritje, ki je ob odkopavanju leta 1938 privabilo številne tako domače kot tuje obiskovalce, je bilo po njegovih besedah tedaj nekaj posebnega v svetovnem merilu, ker je šlo za takrat edinega skoraj v celoti odkritega mamuta. Mamuti so bili tudi po drugih muzejih, vendar so bili sestavljeni iz več osebkov, najdenih na različnih lokacijah. To je trajalo do leta 1953, ko so v dnevnem kopu premoga pri Leipzigu prav tako odkrili celotno okostje. Neveljski mamut je takrat izgubil prvenstvo v Srednji Evropi, ne pa tudi zanimanja.

Bezek je prepričan, da je bila velika sreča, da je odkopavanja vodil Kos, ki je najdbo znal primerno zaščititi, sicer bi kosti na zraku po nekaj urah razpadle, pa tudi restavrirati in predstaviti, da današnji obiskovalci Prirodoslovnega muzeja lahko dobijo "občutek celotnega mamuta".

"Za neveljskega mamuta bi lahko rekli, da je velika sreča, da so ga odkrili, ampak ni res. To področje je vroča točka paleontologije," trdi Bezek. V istem okolišu so raziskovalci po njegovih besedah našli tudi dinozavre ter ogromno rib iz triasa, za katere se prej ni vedelo. "Največje odkritje pa so bili morski konjički v Tunjiškem gričevju. Pred tem so bili stari milijon let, zdaj so pa 20 milijonov let in gre za celo vrsto, ves njihov razvoj. Za svetovno paleontologijo je to največje odkritje, čeprav v javnosti ni tako znano kot mamut," je povedal Bezek.

Po njegovih navedbah je v Sloveniji več kot 20 lokacij, na katerih so našli posamične ostanke mamuta, največ ob reki Dravi, začenši v Šentpavlu na Koroškem, kjer so odkrili celotne mamutove okle, ki so na ogled v muzeju v Celovcu. Najdišča nato sledijo po Dravi navzdol, tako kot ob ruskih rekah v Sibiriji. Veliko ostankov pa so našli tudi ob Kamniški Bistrici.

Kot je še povedal Bezek, bi mamuta, za razliko od samca iz Nevelj tokrat samico, leta 1953 skoraj v celoti našli tudi v glinokopu Bobovek pri Preddvoru, vendar ga je poškodoval stroj. Nekaj ostankov hrani muzej v Kranju.