Svetovni dan telekomunikacij letos v znamenju umetne inteligence

Izraz umetna inteligenca se nanaša na sisteme, ki izkazujejo inteligentno vedenje in zmožnost učenja z analiziranjem podatkov z namenom, da bi dosegli določene cilje.

To je lahko programska oprema, ki uporablja strojno učenje, kot so npr. osebni virtualni asistenti Siri, Cortana ali Alexa, internetni iskalniki, kot sta Google ali Microsoft Edge, pa tudi sistemi za prepoznavanje obrazov in podobno. Vgrajena je lahko tudi v strojno opremo, npr. v naprednejše robote, avtonomne avtomobile, drone, aplikacije interneta stvari.

Umetna inteligenca uporablja za učenje podatke, ki jih ustvarjamo tudi z uporabo interneta. Tega po podatkih za prvo četrtino leta 2017 v Sloveniji uporablja vsak ali skoraj vsak dan 68 odstotkov oseb v starosti med 16 in 74 let. Računalnike, povezane z internetom, pa je pri svojem delu uporabljalo 51 odstotkov zaposlenih, so sporočili iz državnega statističnega urada.

V tej starostni skupini je svoj profil na družbenih omrežjih, npr. na Facebooku, Instragramu, imelo 45 odstotkov oseb, na profesionalnih spletnih omrežjih, npr. na omrežju Linkedin, pa sedem odstotkov. Lastne fotografije, komentarje in podobno je na internet nalagalo in jih delilo z drugimi 28 odstotkov.

Umetno inteligenco uporabljamo tudi, kadar uporabljamo internetne iskalnike za iskanje informacij na internetu. V prvem četrtletju 2017 je v Sloveniji informacije o izdelkih ali storitvah pridobivalo na internetu 69 odstotkov oseb, informacije, povezane z zdravjem 54 odstotkov, spletne novice, časopise ali revije pa jih je prebiralo 61 odstotkov.

Uporabljamo jo tudi, kadar uporabljamo internetne prevajalnike ali blokiramo nezaželena elektronska sporočila. Elektronsko pošto je prejemalo ali pošiljalo 69 odstotkov 16- do 74-letnikov.

Pri spletnem nakupovanju nam umetna inteligenca ponudi možnost nakupa dodatnega izdelka v spletni trgovini, v prihodnosti pa bo spletnim kupcem v pomoč tudi v obliki virtualnih pomočnikov. V prvem četrtletju 2017 je 46 odstotkov anketiranih odgovorilo, da so v zadnjih 12 mesecih nakupovali prek spleta.

Na podlagi digitalnih sledi, ki jih pustimo na internetu, lahko umetna inteligenca razbere naš okus, naš življenjski slog in tako vpliva na naše vedenje, npr. tako, da nam predlaga, katero glasbo naj poslušamo, katere videoposnetke naj si ogledamo, ali nam sporoča novice, pošilja obvestila ipd.

Pametne telefone je v prvem četrtletju 2017 uporabljalo 73 odstotkov anketiranih. Številni pametni telefoni uporabljajo umetno inteligenco v osebnih virtualnih asistentih, npr. Siri, Bixby, ali kot programsko opremo za prepoznavo obrazov, za pretvorbo glasovnih ukazov in podobno.

Z nadaljnjo digitalizacijo družbe - z avtomatizacijo procesov, vpeljavo robotov in širitvijo uporabe umetne inteligence - bo treba povečati raven obvladovanja t. i. e-veščin, to je različnih vrst znanja za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. V letu 2017 je te veščine zelo dobro obvladalo 30 odstotkov anketiranih, osnovno znanje o njih jih je imelo 24 odstotkov, prav toliko tudi pomanjkljivo, brez e-veščin pa je bilo 22 odstotkov anketiranih.

Pri razvoju in uveljavljanju umetne inteligence imajo ključno vlogo strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V letu 2017 je takšne strokovnjake v Sloveniji zaposlovalo 19 odstotkov podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, kar je enako povprečju EU.

Največ strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo imajo v EU po podatkih statistikov na Finskem (6,8 odstotka vseh zaposlenih ali samozaposlenih), najmanj pa v Grčiji (1,6 odstotka). V Sloveniji je bil leta 2017 ta delež 3,8-odstoten, kar pomeni približno 36.100 oseb.

Da bomo lahko izkoristili prednosti umetne inteligence, bomo morali med drugim nadaljevati digitalizacijo na vseh področjih družbe, poleg tega pa tudi poskrbeti, da bo učenje e-veščin del vseživljenjskega učenja in da jih bomo obvladovali v večjem številu, zagotoviti je treba tudi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečevala zlorabe, so še poudarili na statističnem uradu.