znanost 19.5.2018 11:00

Znanost nad mite o prehrani: Kaj je super v superživilih?

piše Anja Gorenc

Ljubljana, 19. maja - Superživila so v zadnjih letih postala prodajni hit, saj da so super zdrava. A kaj je pravzaprav tako super v superživilih? Kot je opozorila Nataša Poklar Ulrih z biotehniške fakultete, gre pri t. i. superživilih predvsem za prodajno skovanko. Dobre lastnosti, ki jih sicer imajo ta živila, namreč dobimo tudi v lokalno pridelanih živilih.

Brazilija, Sao Paulo.
Sladica iz acai jagod.
Jagodami acai pripisujejo antioksidativne lastnosti, ki pa zaenkrat ostajajo pretežno neraziskane, so opozorili na nacionalnem spletnem portalu prehrana.si.
Foto: Xinhua/STA

"Gre za marketinško potezo, ki ponuja določene izdelke, ki so predvsem novi na našem tržišču, kot super živila," je pojasnila znanstvenica Poklar Ulrihova za STA. Po njenem mnenju bi bil za njih bolj primeren izraz nova živila na tržišču.

Prodajalci t. i. superživilom, kot so chia semena, goji jagode, razne alge, korenina maca itd., pripisujejo številne blagodejne, celo zdravilne lastnosti.

Poklar Ulrihova je pojasnila, da imajo chia semena - gre za semena oljne kadulje, ki prihaja iz Srednje Amerike - resda nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6, ki so esencialne za človeka in imajo pozitiven učinek na zdravje. Ugodno je tudi razmerje med temi omega maščobnimi kislinami. Študije so pokazale, da ima uživanje chie ugoden vpliv na razmerje maščob v krvi in s tem na zmanjšano možnost za razvoj srčno-žilnih bolezni.

"Ampak še vedno ni nobenega dokaza, da je to res super živilo. Lahko bi ga označili kot funkcionalno živilo, na primer preprečujejo oziroma znižujejo koncentracijo holesterola v organizmu, molekule so potrebne za sintezo nekaterih drugih v našem organizmu, kar je tudi znanstveno dokazano. Ampak to jih potem opredeljuje kot naravna, funkcionalna živila," je povedala.

Goji jagode, katerih domovina je Azija, predvsem Kitajska, vsebujejo velike koncentracije polifenolnih spojin in antioksidantov. Kot je dodala znanstvenica z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vso sadje in zelenjava vsebuje antioksidante in če bi preverjali koncentracije antioksidantov, bi jih verjetno v lokalno pridelani hrani našli več.

"To je predvsem zato, ker te goji jagode, odkar so obrane, določen čas preživijo na poti in antioksidanti z časom razpadajo. Ni nobenega zagotovila, da goji jagode vsebujejo več fenolnih spojin kot zdaj nabrane jagode ali češnje. V vsakem primeru priporočam hrano lokalnega izvora in sezonsko hrano," je dodala.

Podobno je z jagodami acai, ki so plodovi acai palme, ta pa prihaja iz Brazilije. Pripisujejo jim antioksidativne lastnosti, ki pa zaenkrat ostajajo pretežno neraziskane, so opozorili na nacionalnem spletnem portalu prehrana.si, ki nastaja pod okriljem Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter v sodelovanju z drugimi strokovnimi institucijami in strokovnjaki.

Študija, v kateri so v laboratoriju preverjali antioksidativne lastnosti različnega sadja, je pokazala, da jagode acai res vsebujejo znatno količino antioksidantov, a jih številno lokalno sadje vsebuje še veliko več.

Nekaj časa je bila izjemno priljubljena tudi maca. Domačini korenino uporabljajo v prehrani, saj je po sestavi podobna žitom, kot sta riž in pšenica. V zahodnem svetu se maca oglašuje kot vsesplošno zdravilo za ženske težave in menopavzo, vendar tega ni potrdila še nobena znanstvena študija, so navedli na omenjenem portalu.

Številni v svoji prehrani kot prehranski dodatek uporabljajo alge v obliki prahu ali tablet. Najpogosteje alge spirulina in chlorella. Na omenjenem portalu navajajo, da so lahko alge zelo hranljivo živilo; spirulina v prahu na primer vsebuje kar 60% beljakovin, od tega vseh 23 esencialnih aminokislin.

Spirulina vsebuje še visoke vrednosti vitaminov B3 in B4 ter mineralov, kot so železo, kalcij, magnezij in mangan. Čeprav se spirulina mnogokrat oglašuje kot za vegane primeren rastlinski vir vitamina B12, pa je takšno prepričanje žal napačno, so opozorili. Večina vitamina B12 v algah je namreč shranjena v obliki psevdo-vitamina, ki ga človeško telo ne more uporabiti.

Prve preliminarne raziskave so pokazale, da bi lahko imelo jemanje spiruline pozitivne učinke na raven krvnega sladkorja in holesterola pri bolnikih s sladkorno boleznijo, a je zanesljivih dokazov zaenkrat še premalo. Evropska agencija za varno hrano je leta 2013 zato potrditev teh zdravstvenih trditev zavrnila.

In zakaj potem tako navdušenje nad t. i. superživili? Poklar Ulrihova meni, da smo morda malo krivi potrošniki, da nasedamo takšnim propagandnim akcijam. "Še vedno pa vsi verjamemo v neko čudežno kroglo, ki bo rešila vse težave. V večini primerov gre za lahkovernost potrošnikov, ki jih izkoriščajo prodajalci," je ocenila.